Jedro

Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.

Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79393/2012 z dne 4. 6. 2012 se v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 499,15 EUR v roku 8 dni, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču, toženi stranki pa naloži povračilo pritožbenih stroškov z obrestno posledico.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z obrestno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožeča stranka najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer računa št. 228-11/2011 z dne 29. 11. 2011 in zapadlostjo 29. 12. 2011 v znesku 2.792,06 EUR. Po obrazloženem ugovoru dolžnika je sodišče odločilo v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo zato, ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je tožena stranka na sestanku dne 18. 2. 2011 zavezala plačati storitve laboratorijske analize tal (ki jih je tožeča stranka opravila po naročilu investitorja), dopolnilni pregled in sodne stroške (ki jih je imela tožeča stranka z vtoževanjem terjatve od investitorja), kar vse je predmet zgoraj navedenega računa tožeče stranke.

8. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da ni uporabilo materialnopravne določbe 5. točke prvega odstavka 83. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1)(1). Trdi, da je za toženo stranko večkrat pripravljala listine o skladnosti gradbenih proizvodov, tožena stranka pa je račune vedno, razen v spornem primeru, plačala, in je bila torej tožena stranka dejanska naročnica opravljene storitve. Po stališču pritožnice namreč sam zakon nalaga izvajalcu, da si pridobi listine o skladnosti gradbenih proizvodov.

9. Te pritožbene trditve so neutemeljene, ker je zgornjo trditveno podlago, ki narekuje uporabo te materialnopravne določbe, tožeča stranka podala šele v pritožbi, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP). V zadevi je namreč nesporno, da se je storitev laboratorijske analize tal najprej zavezal plačati investitor, ki jo je tudi naročil in je tožeča stranka najprej vtoževala terjatev od investitorja. Zahtevek proti toženi stranki pa je utemeljevala na sestanku z dne 18. 2. 2011, na katerem naj bi bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka umaknila tožbo zoper investitorja, tožena stranka pa bo plačala znesek, ki je predmet tega spora.

10. Tožeča stranka nadalje očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker zavrnitve dokaznega predloga tožeče stranke ni obrazložilo. Tožeča stranka je za dokazovanje dogovora na sestanku z dne 18. 2. 2011, da bo vtoževani znesek plačala tožena stranka, predlagala zaslišanje A. A., ki je sestanek sklical. Od s strani tožeče stranke predlaganih prič je sodišče zaslišalo B. B. in C. C., ostale dokazne predloge pa je zavrnilo kot nepotrebne.

11. Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade(2). V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje predlaganega dokaza tožeče stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, zato tožeča stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznega predloga ni bila seznanjena (na kar utemeljeno opozarja pritožnica). Zato višje sodišče sprejema pritožbene razloge tožeče stranke o kršitvi načela kontradiktornosti v zvezi z zaslišanjem priče A. A., tožeči stranki pa je bila odvzeta tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Ugotovljene kršitve višje sodišče ne more nadomestiti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagani dokaz bodisi njegovo neizvedbo obrazložiti. Pri tem višje sodišče dodaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka zatrjevanega dogovora ni dokazala, ne da bi izvedlo vse s strani tožeče stranke predlagane relevantne dokaze. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem(3). Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.

13. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje upoštevaje zgornje ugotovitve ponovno presodi o tožbenem zahtevku tožeče stranke (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Ta določa, da mora izvajalec na gradbišču vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti in takšne naravne materiale oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa.

Op. št. (2): Prim. sklep VS RS VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013, sklep VS RS II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005, VSL sklep I Cp 105/2010 z dne 10. 3. 2010. Op. št. (3): Prim. sklep VS RS II Ips 720/2003.