Jedro

Če se v zvezi z dolžnostjo dajanja pojasnil o poslih smiselno uporabljajo določbe ZPP o dolžnostih priče, je torej ob uporabi analogije mogoče v zvezi z dolžnostjo izročitve poslovne in druge dokumentacije uporabiti določbe o edicijski dolžnosti drugih oseb po 228. členu ZPP iz katerega izhaja, da sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino. Vendar preden izda sodišče odločbo, s katero naloži drugi osebi, naj predloži listino, jo povabi, naj se o tem izjavi.

Pričo, ki se neopravičeno ne odzove vabilu sodišča na zaslišanje ali neopravičeno noče pričati, sodišče prisilno privede (primarna sankcija) ali ji izreče denarno kazen (sekundarna sankcija). Zaradi opisane zakonske specifike postopka izvedbe dokaza z zaslišanjem priče, je pritožba kot pravno sredstvo priče predvidena šele zoper sklep o izreku denarni kazni, ki ga sodišče, ki je sklep izdalo, lahko tudi prekliče. Ob smiselni uporabi določb ZPP predstavlja torej izpodbijani sklep v drugi alineji izreka, s katerim je stečajno sodišče v skladu s petim odstavkom 292. člena ZFPPIPP pritožnici naložilo, da da upravitelju pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov, le sklep procesnega vodstva, s katerim se je pritožnico pozvalo, da se izjavi o poslih stečajnega dolžnika. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe.

Izrek

I. Pritožbi se v delu, v katerem se nanaša na izročitev vse poslovne in druge dokumentacije, ki se nanaša na stečajnega dolžnika, predvsem izvirne dokumente, bančne izpiske, prejete in izdane račune za leta 2017, 2018 in 2019, pogodbe, ki se nanašajo na poslovne deleže in nepremičnine ter necenzurirane pogodbe o odstopu terjatve med družbama A. d. o. o. in B. d. o. o., ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nekdanja direktorica stečajnega dolžnika S. S. dolžna v roku 15 dni stečajnemu upravitelju: - izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika, predvsem izvirne dokumente, bančne izpiske, prejete in izdane račune za leta 2017, 2018 in 2019, pogodbe, ki se nanašajo na poslovne deleže in nepremičnine ter necenzurirano pogodbo o odstopu terjatev med družbama A. d. o. o. in B. d. o. o., in - dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov.

2. Zoper sklep se pritožuje S. S., iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je v delu prve alienje izreka izpodbijanega sklepa utemeljena, v delu druge alineje izreka izpodbijanega sklepa pa ni dovoljena.

4. Višje sodišče najprej ugotavlja, da pritožnica neutemeljeno trdi, da ji izpodbijani sklep ni bil vročen. Iz podatkov v spisu (povratnica v spisu za PD 243) izhaja, da je bil izpodbijani sklep pritožnici vročen 25. 1. 2021 s fikcijo vročitve, torej tako, da ji je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP. Pritožnica zato neutemeljeno tudi trdi, da ji rok za pritožbo še niti ni pričel teči. 5. Iz prvega odstavka 292. člena ZFPPIPP izhaja, da morajo osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka: 1. omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari, 2. izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter 3. izročiti drugo premoženje, ki ga imajo v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja. Iz drugega odstavka istega člena nadalje izhaja, da morajo osebe iz prvega odstavka tega člena upravitelju v treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka predati posle stečajnega dolžnika in mu izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika. O predaji in prevzemu iz prvega in drugega odstavka tega člena upravitelj sestavi zapisnik, ki ga podpišejo osebe iz prvega odstavka tega člena in upravitelj (tretji odstavek 292. člena ZFPPIPP). Če oseba iz prvega odstavka tega člena odkloni podpis zapisnika iz tretjega odstavka tega člena, upravitelj to navede v zapisniku (četrti odstavek 292. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so bile zaposlene pri stečajnem dolžniku, morajo upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena tega zakona (peti odstavek 292. člena ZFPPIPP). Nazadnje pa iz šestega odstavka 292. člena ZFPPIPP izhaja, da se za dolžnost _iz prvega in petega odstavka_ tega člena smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.

6. Smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP), o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti, je torej določena le za dolžnosti po prvem in petem odstavku 292. člena ZFPPIPP, ne pa tudi za dolžnost po drugem odstavku tega člena torej za dolžnost izročitve poslovne in druge dokumentacije, ki se nanaša na stečajnega dolžnika.

7. Prvostopenjsko sodišče je v okviru prve alineje izreka izpodbijanega sklepa nekdanji direktorici S. S. najprej naložilo, da je dolžna v postavljenem roku upravitelju izročiti vso poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika, predvsem izvirne dokumente, bančne izpiske, prejete in izdane račune za leta 2017, 2018 in 2019, pogodbe, ki se nanašajo na poslovne deleže in nepremičnine ter necenzurirano pogodbo o odstopu terjatev med družbama A. d. o. o. in B. d. o. o. Gre torej za dolžnost nekdanje direktorice, ki jo ima v skladu z določbo drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP, saj gre za izročanje dokumentacije v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika. Kot pojasnjeno pa ZFPPIPP v primeru neizpolnitve te dolžnosti v svojem šestem odstavku 292. člena ne predvideva smiselne uporabe določb ZPP o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti. Zato je po presoji pritožbenega sodišča potrebno v tem primeru na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabiti določbe o edicijski dolžnosti druge osebe, ki ni stranka postopka po 228. členu ZPP. Smiselna uporaba ZPP pomeni namreč uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku stečaja. S. S. (pritožnica) ni stranka stečajnega postopka, temveč je tretja oseba, ki pa ima zakonsko dolžnost dolžniku izročiti določeno dokumentacijo. Če se v zvezi z dolžnostjo dajanja pojasnil o poslih (peti odstavek 292. člena ZFPPIPP) smiselno uporabljajo določbe ZPP o dolžnostih priče, je torej ob uporabi analogije mogoče v zvezi z dolžnostjo izročitve poslovne in druge dokumentacije uporabiti določbe o edicijski dolžnosti drugih oseb po 228. členu ZPP iz katerega izhaja, da sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino. Vendar preden izda sodišče odločbo, s katero naloži drugi osebi, naj predloži listino, jo povabi, naj se o tem izjavi (drugi odstavek 228. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP).

8. Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je v izpodbijanem sklepu posledično uporabilo napačne določbe ZPP in pritožnici ni dalo možnosti, da se izjavi o predlogu upravitelja, o katerem je odločalo z izpodbijanim sklepom in kar bi moralo storiti ob smiselni uporabi drugega odstavka 228. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP. Na nemožnost izjave o upnikovem predlogu utemeljeno opozarja pritožba, ko trdi, da pritožnici ni bil vročen predlog upravitelja, ki ga je vložil dne 28. 9. 2020. 9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi v delu, v katerem se nanaša na izročitev vse poslovne in druge dokumentacije, ki se nanaša na stečajnega dolžnika, predvsem izvirne dokumente, bančne izpiske, prejete in izdane račune za leta 2017, 2018 in 2019, pogodbe, ki se nanašajo na poslovne deleže in nepremičnine ter necenzurirane pogodbe o odstopu terjatve med družbama A. d. o. o. in B. d. o. o. (prva alineja izreka izpodbijanega sklepa) ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadeva v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje predlog upravitelja z dne 28. 9. 2020 najprej vroča pritožnici in šele nato o njem odloči po pravilih iz 228. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. V okviru druge alineje izpodbijanega sklepa pa je prvostopenjsko sodišče pritožnici naložilo, da je dolžna upravitelju v postavljenem roku dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov. Navedena dolžnost izhaja iz petega odstavka 292. člena ZFPPIP, za kar pa se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti (šesti odstavek 292. člena ZFPPIPP).

11. Splošna dolžnost pričanja vsebuje troje dolžnosti, in sicer dolžnost odzvati se vabilu na zaslišanje (dolžnost prihoda), dolžnost izpovedati (dolžnost pričanja v ožjem pomenu) in dolžnost govoriti resnico. Za kršitev vsake od teh dolžnosti pa so v ZPP predpisane specifične sankcije, in sicer je kot primarna sankcija določena prisilna privedba, kot sekundarna pa denarna kazen. Priča svojo dolžnost opravi tako, da se odzove sodišču na zaslišanje, lahko pa sodišče pričo tudi neposredno pozove, da poda pisno izjavo oziroma, da odgovori na določena vprašanja, če oceni, da je to primerno (četrti odstavek 236.a člena ZPP). Pričo, ki se neopravičeno ne odzove vabilu sodišča na zaslišanje ali neopravičeno noče pričati, sodišče prisilno privede (primarna sankcija) ali ji izreče denarno kazen (sekundarna sankcija). Zaradi opisane zakonske specifike postopka izvedbe dokaza z zaslišanjem priče, je pritožba kot pravno sredstvo priče predvidena šele zoper sklep o izreku denarni kazni, ki ga sodišče, ki je sklep izdalo, lahko tudi prekliče (tretji in peti odstavek 241. člena ZPP). Ob smiselni uporabi določb ZPP predstavlja torej izpodbijani sklep v drugi alineji izreka, s katerim je stečajno sodišče v skladu s petim odstavkom 292. člena ZFPPIPP pritožnici naložilo, da da upravitelju pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov, le sklep procesnega vodstva, s katerim se je pritožnico pozvalo, da se izjavi o poslih stečajnega dolžnika. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe (20. točka prvega odstavka in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožba je dovoljena šele zoper sklep o izreku denarne kazni, v okviru katerega pa mora sodišče tudi pojasniti razloge za izrek sankcije in se pri tem opredeliti do morebitnih ugovorov osebe, ki ji je naložena dolžnost dati pojasnila. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da mora biti tudi zahteva po pojasnilu dovolj konkretizirana in mora iz nje jasno izhajati, v zvezi s katerimi dejanji se terja.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem delu to je v delu, v katerem se pritožnici nalaga, da da pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov (druga alineja izreka izpodbijanega sklepa) kot nedovoljeno zavrglo.