Jedro

V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavijo vsa volilna opravila na volitvah dne 19. 3. 2018 in same volitve delavskega direktorja nasprotnega udeleženca, vključno s sklepom prvega nasprotnega udeleženca št. 311, sprejetim na 15. korespondenčni seji z dne 19. 3. 2018 in da se razveljavita sklepa št. 309 in 310, sprejeta na 15. korespondenčni seji prvega nasprotnega udeleženca z dne 19. 3. 2018 (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da so predlagatelji dolžni v roku 15 dni povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu 856,77 EUR stroškov tega kolektivnega delovnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da so predlagatelji dolžni v roku 15 dni povrniti drugemu nasprotnemu udeležencu 856,77 EUR stroškov tega kolektivnega delovnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Vsi trije predlagatelji podajajo skupno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da izpodbijana sodba ni zakonita, saj temelji na zmotno uporabljenem pravu ter bistvenih kršitvah pravil postopka. Sodišče se je zmotno odločilo za analogno uporabo 8. člena Dogovora, saj je to določilo predvideno izključno za pravno situacijo ustanovitve Sveta delavcev kapitalsko povezanih družb (SD KPD). Prav tako je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena, saj bi moral predlagatelj sprožiti postopek za izpodbijanje zakonitosti 8. člena Dogovora. Sodišče je spregledalo oziroma ignoriralo predlagateljevo navedbo, da je 8. člen Dogovora v nasprotju s kogentnim določilom 73. člena ZSDU, iz katerega izhaja, da morajo v Svetu delavcev kapitalsko povezanih družb sodelovati predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb in ne le dve tretjini predstavnikov, kot je določeno v Dogovoru. Predlagatelj poudarja, da je sodišče pri odločanju vezano le na Ustavo RS in zakon (člen 125 Ustave RS) oziroma t. i. pravila exceptio illegalis, tako da bi moralo v predmetni zadevi sprejeti odločitev na podlagi presoje ustrezne zakonske podlage (konkretneje 73. člen ZSDU). Tako je podana bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter tudi bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvi nasprotni udeleženec je prenehal obstajati oziroma ne more (več) sprejemati veljavnih sklepov. Na ta način bi večina odločala o pravicah in obveznostih manjšine, ki s skupnim zastopanjem oziroma predstavljanjem več ne soglaša. Potrebno število, ki jih imenuje svet delavcev posamezne družbe, je potrebno določiti skladno z velikostjo in število članov sveta delavcev in družbe. Predlagatelji priglašajo pritožbene stroške postopka.

3. Drugi nasprotni udeleženec podaja odgovor na pritožbo in glede ugovora pasivne legitimacije drugega nasprotnega udeleženca navaja, da je v sporih glede volitev nasprotni udeleženec lahko le volilna komisija oziroma organ, pri katerem se izvajajo volitve. Družba A. d. o. o. torej ni pasivno legitimirana. V primeru, da bi upoštevali zgolj ozko jezikovno razlago, bi to pomenilo, da gre za določbo, ki ima le enkraten namen in je v ustanovi prehodne narave. Določba je uvrščena med materialne in ne med končne in prehodne določbe Dogovora, torej se razlaga širše. Predlagatelji niso sprožili nikakršnega spora za izpodbijanje Dogovora. V predmetni zadevi gre za Dogovor o ustanovitvi SD KPD oziroma t.i. participacijski dogovor, ki ni klasična pogodba, temveč akt sui generis. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker ni bilo relevantnih dejanskih, niti drugih ovir za izdajo sodbe, odločalo pa je v mejah postavljenih zahtevkov. Predlagatelji navajajo stališče pravne teorije, da lahko že ustanovljeni SD KPD svojo funkcijo opravlja le, dokler so v njem zastopani predstavniki vseh družb. Zgornje navedbe so neutemeljene in nesmiselne. Podpisnikom v Dogovoru je bilo že ob podpisu znano stališče zavzeto v komentarju ZSDU, na katerega se sklicujejo tako v predlogu kot v pritožbi. Preostali imenovani člani v SD KPD zastopajo najmanj dve tretjini zaposlenih. Drugi nasprotni udeleženec priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Prvi nasprotni udeleženec podaja odgovor na pritožbo in navaja, da je sodišče pravilno zavrnilo predlog predlagateljev za razveljavitev opravil, povezanih z izvolitvijo delavskega direktorja in razveljavitev volitev delavskega direktorja vključno s sklepi št. 309, 310 in 311, ki so bili sprejeti na korespondenčni seji nasprotnega udeleženca z dne 19. 3. 2018. Sodišče je obrazložilo odločitev glede 8. člena veljavnega Dogovora o ustanovitvi Sveta delavcev in kapitalsko povezanih družb in sporazum o njihovih pristojnostih. Dogovor določa, da je SD KPD ustanovljen, ko so imenovani člani SD KPD, ki zastopajo najmanj dve tretjini zaposlenih delavcev v A., kar posledično pomeni, da v tem kvorumu lahko SD KPD tudi veljavno odloča o vseh zadevah iz svojih pristojnosti. ZSDU v 73. členu določa, da kapitalsko povezane družbe ustanovijo Svet delavcev kapitalsko povezanih družb. V Svetu delavcev pa sodelujejo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb. To pa pomeni, da ni možno razlagati določila tako, da v Svetu delavcev kapitalsko povezanih družb morajo sodelovati predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb, temveč da imajo to pravico in možnost. Ob ustanovitvi v SD KPD ni sodeloval Svet delavcev A. B. d. o. o., kar pomeni, da izstopa iz Sveta delavcev oziroma članov, ki zastopajo manj kot eno tretjino zaposlenih, Svet še vedno zakonito deluje. Obrazložitev sodišča ni neustrezna. Navedbe predlagateljev, da bi sodišče moralo veljavnost 8. člena Dogovora presojati v okviru predhodnega vprašanja, je napačno. Predlagatelji navajajo, da prenehanje mandata enega od sveta delavcev ali odločitev enega od sveta delavcev, da v SD KPD ne bo več imel predstavnika, ima za posledico prenehanje delovanja SD KPD, kar pa ni pravilno. SD KPD deluje, dokler so v njem zastopani dve tretjini zaposlenih. Prvi nasprotni udeleženec priglaša pritožbene stroške postopka.

5. Predlagatelji podajajo odgovor na odgovor drugega nasprotnega udeleženca.

6. Pritožba predlagateljev je utemeljena.

7. Na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo pri odločanju nepravilno sestavljeno (1. odstavek 14. člena ZDSS-1).

8. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) v 1. odstavku 14. člena določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odstavku 14. člena ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le določene individualne delovne spore in nekatere socialne spore. To pomeni, da v kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici (pri čemer sodišče navede da gre za predsednico senata), zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče navede, da je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. odstavka 52. člena ZDSS-1, vendar to ne pomeni, da je lahko odločala sodnica posameznica.

9. Sodišče je v obrazložitvi tudi navedlo, da je na podlagi drugega odstavka 52. člena ZDSS-1 odločalo brez glavne obravnave iz razloga, ker dejansko stanje med udeleženci ni bilo sporno in ni bilo drugih ovir za izdajo sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeno ne drži, saj se je sodišče v obrazložitvi sklicevalo na Dogovor o ustanovitvi Sveta delavcev kapitalsko povezanih družb in Sporazum o njihovih pristojnostih ter Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pri čemer pa je potrebno ugotoviti, da so predlagatelji predložili Dogovor, iz katerega ni razvidno, da gre za veljavni Dogovor, v njem ni razviden datum sprejetja, navedeno pa pritožbeno sodišče poudarja tudi iz razloga, ker je nasprotni udeleženec v spis predložil Dogovore (skupaj sedem) z dne 2. 4. 2012, 29. 5. 2012, 4. 3. 2015, 6. 10. 2015, 1. 12. 2016, 16. 1. 2017 in z dne 7. 12. 2017. Tako bo moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi z vsemi strankami najprej razčistiti, kateri Dogovor je pravna podlaga za odločanje v predmetni zadevi.

10. Iz predložene listinske dokumentacije (sodišče navede, da ni izvajalo dokazov - 5. točka obrazložitve) ni razvidno, da bi šlo za volitve, saj iz sklepa št. 311 izhaja, da Svet delavcev kapitalsko povezanih družb nadzornemu svetu predlaga, da za delavsko direktorico A. d. o. o. imenuje C.C. Tako se bo moralo sodišče v ponovljenem postopku izrecno opredeliti za kakšne vrste spor gre, upoštevaje pri tem 1. odstavek 52. člena ZDSS-1, ki določa, da v sporih o zahtevi sveta delavcev za imenovanje delavskega direktorja, o pritožbi zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev oziroma o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov delavcev je rok za odgovor 3 dni. Ob navedenem pa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj.) na primer 1. odstavek 74. člena določa, da člane sveta delavcev kapitalsko povezanih družb imenujejo sveti delavcev kapitalsko povezanih družb, skupno število članov in članov, ki jih imenuje svet delavcev posamezne družbe pa določijo z dogovorom, skladno z velikostjo in številom članov sveta delavcev te družbe. Predlagatelji so spor opredelili kot spor zaradi razveljavitev volitev, sodišče prve stopnje je sledilo temu pravnemu in dejanskemu naziranju predlagateljev in zavzelo stališče, da je v sporih iz 52. člena ZSDU lahko nasprotni udeleženec le volilna komisija oz. organ pri katerem se izvajajo volitve, ne pa podjetje oz. gospodarska družba, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek predlagateljev iz razloga, ker ni podana pasivna legitimacija drugega nasprotnega udeleženca. Glede prvega nasprotnega udeleženca pa je odločalo glede na zakonitost 8. člena Dogovora (v spisu se nahaja sedem Dogovorov z različnimi datumi).

11. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, na njej izvesti potrebne dokaze, jih ustrezno dokazno oceniti, popolno ugotoviti dejansko stanje in ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage odločiti o utemeljenosti predloga tožnikov. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj teh kršitev postopka po zaključku pritožbenega sodišča glede na njihovo naravo ni mogoče odpraviti v okviru pritožbene obravnave. Z izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje bo strankam omogočena tudi pravica do kontradiktornega postopka.

12. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 3 dneh (52. člen ZDSS-1) od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.