Jedro

Toženka v izpodbijani odločbi ni nikjer navedla, da je tožnik vložil prošnjo za BPP že po poteku pritožbenega roka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe niti ni razviden datum vročitve sklepa tožniku, pač pa toženka zgolj na splošno zatrjuje, da sodišče pritožbo zavrže, kadar pritožnik zamudi pritožbeni rok. Ker je glede na povedano obrazložitev izpodbijane odločbe nerazumljiva, sodišče odločbe ni moglo preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 7. 2. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku dopolnitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I 1350/1999 z dne 17. 1. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz navedenega sklepa je razvidno, da mora tožnik v izvršilnem postopku kot dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške. Tožnik je sam sestavil pritožbo zoper navedeni sklep, prosil je, da mu sodišče podaljša rok za vložitev pravno pravilno sestavljene pritožbe. Skladno s 336. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se v postopku pritožbe ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev po 108. členu ZPP, ampak se v primeru nepopolne vloge le-ta zavrže. Enako stori sodišče tudi, če pritožnik zamudi pritožbeni rok (določba 343. člena ZPP). Tožena stranka ugotavlja, da tožnik nima pravice do podaljšanja roka za pritožbo, do dopolnitve pritožbe pa je bil upravičen le v okviru 8 dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sklep. Iz navedenega razloga je tožena stranka ocenila, da ni podan zakonski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za popravo te tožbe, navaja, da je izpodbijana odločba brez osnove in da tožena stranka ravna v nasprotju z Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu ne nudi brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi. Svojih trditev ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Tožnik smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za odločitev, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla, da se v postopku pritožbe ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev po 108. členu ZPP. Iz upravnega spisa je razvidno, da tožnik dne 7. 2. 2013 ni vložil zgolj laične pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 1350/1999 z dne 17. 1. 2013, v kateri je res tudi prosil za podaljšanje roka za dopolnitev pritožbe, ampak se v spisu nahaja tudi njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na obrazcu, prav tako datirana z dne 7. 2. 2013, kjer pa je pod rubriko III. „Podatki o zadevi“ tožnik navedel, da želi brezplačno pravno pomoč za pritožbo zoper navedeni sklep (torej ne za dopolnitev že vložene pritožbe). Iz navedene prošnje na obrazcu smiselno izhaja, da je želel tožnik dobiti brezplačno pravno pomoč tudi za vložitev pritožbe po odvetniku. Tožena stranka navaja, da sodišče vlogo zavrže tudi, če pritožnik zamudi pritožbeni rok. Navaja, da prosilec nima pravice do podaljšanja roka za pritožbo, dopolnitev pa je dopustna le v okviru 8 dnevnega roka za vložitev pritožbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, ali je dne 7. 2. 2013, ko je tožnik vložil laično pritožbo in prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že potekel 8-dnevni rok za pritožbo. Tožena stranka namreč v izpodbijani odločbi ni nikjer navedla, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč že po poteku pritožbenega roka, nikjer ni tudi naveden datum vročitve sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 17. 1. 2013 tožniku. Tudi v upravnem spisu ni dokazila o vročitvi tega sklepa, tako da sodišče ni moglo preveriti, ali je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč še v okviru 8 dnevnega pritožbenega roka. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razviden datum vročitve sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah tožniku, tožena stranka pa zgolj na splošno zatrjuje, da sodišče pritožbo zavrže, kadar pritožnik zamudi pritožbeni rok, sodišče ni moglo ugotoviti, ali je tožena stranka prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila iz tega razloga, ker je bil ob času vložitve prošnje že zamujen rok za pritožbo. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe nerazumljiva, sodišče odločbe ni moglo preizkusiti in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka odločbo ustrezno obrazložiti v skladu z navodili te sodbe. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji odločeno z odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 237/2013-8 z dne 26. 11. 2013. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.