Jedro

Ni razlogov in tudi ne zakonske podlage za cepitev razdelitvene stečajne mase na več delov in večkratno odmero nagrade od teh delov v obdobju, ko se je za odmero nagrade uporabljal le Pravilnik. Upravitelj sme nagrado iz 7. člena Pravilnika zahtevati šele potem, ko je vnovčena in za razdelitev pripravljena vsa razpoložljiva stečajna masa, tako posebna kot splošna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2.2. točki izreka spremeni tako, da se upravitelju odmeri sorazmerni del nadomestila za razdelitev splošne razdelitvene mase v višini: nadomestilo brez DDV 21.263,19 EUR 20% DDV 4.252,64 EUR nadomestilo z DDV 25.515,83 EUR V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 2.3. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev splošne razdelitvene mase v višini brez DDV 28.769,72 EUR, z vključenim 20% DDV pa 34.523,66 EUR (2.2. točka izreka), ter odločilo, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90% zgoraj navedenega zneska, o plačilu zadnjih 10% nadomestila pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (2.3. točka izreka).

Upnica R. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upraviteljev predlog za odmero nagrade zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril. Pritožba je utemeljena, čeprav ne iz razlogov, ki so v njej navedeni.

Nosilni očitek pritožbe je, da prvostopno sodišče pri odmeri nagrade ni upoštevalo, da je bila upravitelju nagrada za delo od začetka stečajnega postopka do 12. 06. 2009 že odmerjena s sklepom z dne 22. 12. 2009, v višini 30.638,83 EUR. Sodišče je v navedenem sklepu o odmeri nagrade ugotovilo, da je upravitelj do 12. 06. 2009 opravil 90% vseh opravil, potrebnih do konca stečajnega postopka, zato mu je bila tudi priznana nagrada v višini 90% nagrade, ki jo je Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Uradni list RS št. 16/02, 18/02, 69/04 – v nadaljevanju Odredba) predpisovala za celoten stečajni postopek. Po stališču pritožnice tako stečajnemu upravitelju za delo po 13. 06. 2009 pripada le še preostalih 10% nagrade.

Navedeno stališče pritožbe je materialnopravno zmotno. Tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1003/2008, na katerega se sklicuje, se ne nanaša na primerljivo dejansko stanje.

Številne spremembe predpisov, ki urejajo nagrajevanje stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilne poravnave, so povzročile nejasnosti glede njihove uporabe zlasti v tistih stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, ko se je začel uporabljati novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/07, v nadaljevanju ZFPPIPP), in se do uveljavitve novele ZFPPIPP-A (Uradni list RS št. 40/2009) dne 13. 06. 2009 še niso končali. Sodna praksa je sprejela stališče, da se za odmero nagrade stečajnim upraviteljem v postopkih, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, za dela, ki so bila opravljena do 12. 06. 2009, uporabljajo kriteriji in merila iz Odredbe, za odmero nagrade za dela, opravljena od 13. 06. 2009 dalje, pa se uporablja Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (Uradni list RS št. 91/2008, 53/09, v nadaljevanju Pravilnik).

V skladu z navedenim stališčem je bila v obravnavani zadevi upravitelju za delo, opravljeno v tem stečajnem postopku od njegovega začetka do vključno 12. 06. 2009, s sklepom z dne 22. 12. 2009 odmerjena nagrada na podlagi določil Odredbe v višini 30.638,83 EUR. Odločilno merilo za odmero nagrade po Odredbi je predstavljala vrednost splošne in posebne razdelitvene mase, dosežene za poplačilo upnikov (1. točka 2. člena Odredbe). Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bilo do 12. 06. 2009 za razdelitev prednostnim in ločitvenim upnikom porabljeno 702.240,00 EUR in je z ozirom na navedeni znesek (posebne) razdelitvene mase odmerilo nagrado po IV. postavki 1. odstavka 3. člena Odredbe.

Nesporno pa je in tega pritožba tudi ne izpodbija, da je stečajni upravitelj v obdobju od 13. 06. 2009 opravil oz. pripravil redno delitev splošne stečajne mase v višini 776.972,57 EUR (po podatkih v spisu pa še delitev posebne stečajne mase v višini 175.218,14 EUR). V izpodbijanem sklepu je prvostopno sodišče odmerilo nadomestilo za vnovčenje in delitev splošne stečajne mase 776.972,57 EUR v skladu z 4. postavko 1. odstavka 7. člena Pravilnika. Zato ne drži pritožbena trditev, da je bilo nadomestilo za vnovčenje splošne stečajne mase in njeno razdelitev že ovrednoteno in vključeno v sklepu z dne 22. 12. 2009. Splošna stečajna masa v prvem sklepu o odmeri nagrade upravitelju ni bila upoštevana. Ocena sodišča, da je upravitelj do 12. 06. 2009 opravil 90% vseh potrebnih opravil v tem stečajnem postopku, se je z ozirom na upoštevano osnovo za odmero nagrade lahko nanašala le na izvršeni obseg opravil v zvezi s posebno razdelitveno maso (702.240,00 EUR).

Z izpodbijanim sklepom zato ni prišlo do dvojnega nagrajevanja upravitelja, kot trdi pritožba. Res pa uporaba dveh različnih predpisov za odmero nagrade lahko pripelje do cepitve istovrstnih opravil v istem stečajnem postopku in do njihovega posamičnega vrednotenja po različnih merilih. V obravnavanem primeru je bilo tako opravljenih več delitev stečajne mase (ena pred, dve pa po 12. 06. 2009), odločilno merilo za določitev višine nagrade upravitelja tako po Odredbi kot po Pravilniku pa je višina celotne razdelitvene mase. Ker se višina nagrade z naraščanjem razdelitvene mase sorazmerno niža (glej 3. člen Odredbe in 7. člen Pravilnika), bo nagrada višja, če se odmerja večkrat od posameznih delov stečajne mase, kot če bi se odmerila od celote. V določeni meri se takšnemu „dodatnemu“ nagrajevanju zaradi implementacije citiranih predpisov in zgoraj navedenega stališča sodne prakse ne da izogniti in je primerljiv s situacijo, ko pride do zamenjave upravitelja med stečajnim postopkom.

Ni pa bilo razlogov in tudi ne zakonske podlage za cepitev stečajne mase na več delov in večkratno odmero nagrade od posameznih delov v obdobju, ko se je za odmero nagrade uporabljal le Pravilnik. Osnova za izračun nadomestila upravitelja za vnovčenje in razdelitev stečajne mase je višina zneska vnovčenega premoženja, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase (2. odstavek 7. člena Pravilnika). Upravitelj pridobi pravico do 90% tega nadomestila, ko sodišču predloži načrt končne razdelitve (2. odstavek 104. čl. v zvezi s 373. čl. ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je upravitelj dne 02. 07. 2010 vložil predlog za izplačilo sorazmernega dela nagrade na podlagi načrta o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki mu je sodišče s sklepom z dne 10. 08. 2010 tudi ugodilo in upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 11.109,74 EUR (9.258,72 EUR brez DDV). Navedeni predlog (in odločitev o njem) pa je bil preuranjen, saj je zgoraj citirana določila ZFPPIPP in Pravilnika razumeti tako, da sme upravitelj nagrado iz 7. čl. Pravilnika zahtevati samo enkrat za celotni znesek razdelitvene mase. To pa lahko stori šele potem, ko je vnovčena in za razdelitev pripravljena vsa razpoložljiva stečajna masa, tako posebna kot splošna. Ker je sklep o odmeri nagrade z dne 10. 08. 2010 že pravnomočen, vanj ni mogoče posegati. Zato pa je pritožbeno sodišče odmerjeno nagrado upoštevalo pri odmeri nagrade za razdelitev splošne stečajne mase.

Po 12. 06. 2009 je stečajni upravitelj delil posebno stečajno maso (175.217,43 EUR) in pripravil končni načrt razdelitve splošne mase (776.972,57 EUR). Celotna razdelitvena masa je znašala tako 952.190,71 EUR, nadomestilo po IV. točki 1. odstavka 7. čl. Pravilnika pa 30.521,91 EUR, od katerega je potrebno odšteti s sklepom z dne 10. 08. 2010 že priznanih 9.258,72 EUR nadomestila za delitev posebne stečajne mase. Dobljeni znesek 21.263,19 EUR (z DDV 25.515,83 EUR) predstavlja tako tisti znesek nadomestila, do katerega je upravitelj še upravičen za opravila, opravljena v tem stečajnem postopku po 12. 06. 2009. Upravitelju je bila za vsa opravila v tem stečajnem postopku odmerjena nagrada v višini 67.264,40 EUR z vklj. DDV (30.638,83 EUR + 11.109,74 EUR + 25.515,83 EUR). Če bi se predmetni stečajni postopek končal pred 12. 06. 2009, bi nagrada upravitelju po določilih Uredbe (ob upoštevanju 1.654.430,71 EUR celotne razdelitvene mase in z že priznanim 20% pribitkom na uspešnost) znašala 64.561,08 EUR z vklj. DDV. Tudi iz te primerjave je razvidno, da stališče, da se nagrada odmeri po predpisu, ki je veljal v času, ko je bilo določeno opravilo opravljeno, pod pogojem, da se predpis pravilno uporabi, ne privede do dvojnega nagrajevanja in da tudi ne povzroča bistvenih nesorazmerij.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve tega sklepa. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v 2.3. točki izreka potrdilo, saj pritožnik zoper odločitev o 90% plačilu nadomestila, ki ima podlago v 2. odstavku 104. čl. ZFPPIPP, ne uveljavlja nikakršnih pritožbenih razlogov.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.