Jedro

T.i. začasno preživnino je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo po prostem preudarku, saj tožnica konkretnih navedb in dokazov v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem ni podala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je deloma ugodilo tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe in sklenilo, da se mladoletni D. R. njej zaupa v varstvo in vzgojo, tožencu – očetu mladoletnega D. R. pa je za čas od 3. 8. 2013 dalje naložilo mesečno plačevanje preživnine v višini 100,00 EUR. Odločilo je, da se stiki med tožencem in mladoletnim sinom izvajajo samo preko internetne povezave, kot je facebook in preko mobitela. Kar je zahtevala tožnica z začasno odredbo več ali drugače, je zavrnilo ter odločilo, da predmetna začasna odredba velja do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki v laični pritožbi izpodbija odločitev glede višine preživnine. Opozarja, da je preživnina v višini 100,00 EUR bistveno prenizka za kritje stroškov in otrokovih potreb. Zakonska obveza toženca je, da skrbi za otroka in si poišče zaposlitev ter otroku omogoči dostojno življenje.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki pa nanjo odgovora ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR (1)).

6. Pritožnica izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na višino preživnine in zgolj pavšalno zatrjuje, da odmerjena preživnina ne pokriva otrokovih potreb.

7. Odgovor na vprašanje, kolikšen delež otrokovih potreb sta starša dolžna zagotoviti, je odvisen od njunih preživninskih zmožnosti. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na otrokove potrebe, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere, kot določa pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi.

8. V obravnavani zadevi je bistveno dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče o višini preživnine odločalo z začasno odredbo, ki traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. To pomeni, da sodišče o višini preživnine še ni dokončno odločilo, saj bosta imeli pravdni stranki v zvezi z njeno višino možnost navajanja novih dejstev in dokazov.

9. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča o višini preživnine za ustrezno. T.i. začasno preživnino je prvostopenjsko sodišče določilo po prostem preudarku, saj tožnica konkretnih navedb in dokazov v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem še ni podala. Pritožbeno sodišče pritrjuje zatrjevanjem pritožnice, da preživnina v višini 100,00 EUR ne more pokriti vseh stroškov in otrokov potreb, vendar pa v tej fazi postopka prvostopenjsko sodišče še ni moglo celostno oceniti preživninskih zmožnosti očeta, saj tožnica, razen navedb o njegovi nezaposlenosti, drugih trditev in dokazov v tej smeri ni podala. Prvostopenjsko sodišče je moralo kot podlago za odločitev o višini začasne preživnine kot pomembno dejstvo upoštevati toženčevo nezaposlenost in v skladu s prostim preudarkom določiti ustrezen znesek začasne preživnine.

10. V nadaljevanju postopka pa bo imela tožnica možnost zatrjevati in dokazati drugačno premoženjsko stanje toženca, ki bo narekovalo tudi drugačno (višjo) določitev preživnine.

11. Ker pritožbeni očitek ni utemeljen in tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. SRS št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami.