Jedro

Predsednik sodišča, ki odloča o predlogu za izločitev, na mnenje sodnika, katerega izločitev se zahteva, ni vezan. Odločitev sprejme samostojno po presoji navedb v predlogu za izločitev in na podlagi presoje konkretnih okoliščin vsake posamične zadeve.

Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje strank z vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Enako velja tudi za zahtevo za izločitev posameznega sodnika.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne predsedniku Višjega sodišča v Celju v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Predsednik Višjega sodišča v Celju je s sklepom Su 106/2026 z dne 29. 1. 2026 kot neutemeljeno zavrnil zahtevo zagovornikov obdolženega A. A. za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju okrožnega sodnika svétnika Darka Belaka.

2.Obdolženec in njegovi zagovorniki so zoper navedeni sklep vložili pritožbi, kot navajajo v uvodu, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložitvi pritožb navajajo, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju sam zavzel stališče, da o zadevi ne more in sme več odločati, da je napačna ugotovitev predsednika Višjega sodišča v Celju, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju v tej zadevi odločal le enkrat, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju, ko je sodeloval v preiskavi, odločal na enak način kot se očita preiskovalnemu sodniku Matjažu Gučku in sicer tako, da je ignoriral dokaze obrambe in nekritično prepisoval neresnične trditve tožilstva ter da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju vpet v elektronsko komunikacijo z organi pregona. Obdolženec Vrhovnemu sodišču predlaga, da zagotovi, da bo o izločitvi odločala oseba, ki z zadevo ni bila povezana. Njegovi zagovorniki pa predlagajo, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predsednika Okrožnega sodišča v Celju Darka Belaka izloči iz odločanja o izločitvi.

B.

3.V obravnavanem primeru je iz podatkov kazenskega spisa razvidno, da so zagovorniki obdolženega A. A. zahtevali izločitev preiskovalnega sodnika Matjaža Gučka. V odgovoru na izjavo preiskovalnega sodnika so zahtevali še izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju Darka Belaka, ki bi moral odločiti o zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika. O zahtevi za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom odločil predsednik Višjega sodišča v Celju, ki je zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju zavrnil kot neutemeljeno. Zoper ta sklep so obdolženec in njegovi zagovorniki na Vrhovno sodišče vložili pritožbi.

4.Pritožniki trdijo, da je predsednik Višjega sodišča v Celju v celoti spregledal, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju Darko Belak sam priznal, da je objektivno bolje, da se ga izloči iz odločanja o izločitvi preiskovalnega sodnika Matjaža Gučka. Kršitev sklenejo z navedbo, da odločitev višjega sodišča pomeni "siljenje v odločanje sodnika, ki je sam izjavil, da je za ohranitev videza nepristranskosti njegovi izločitvi mogoče ugoditi".

5.Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju podal izjavo v zvezi s svojo izločitvijo, v kateri je najprej poudaril, da niso podani razlogi za njegovo izločitev v zvezi z odločanjem o izločitvi preiskovalnega sodnika Matjaža Gučka, vendar pa zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti meni, "da je njegovi izločitvi možno ugoditi, da bo o zahtevi za izločitev sodnika Gučka odločala popolnoma po videzu in po vseh okoliščinah nepristranska podpredsednica sodišča".

6.Predsednik Višjega sodišča v Celju je v izpodbijanem sklepu presodil, da v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o pristranskosti predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Predsednik sodišča, ki odloča o predlogu za izločitev, na mnenje sodnika, katerega izločitev se zahteva, ni vezan. Odločitev sprejme samostojno po presoji navedb v predlogu za izločitev in na podlagi presoje konkretnih okoliščin vsake posamične zadeve. Upoštevaje navedeno je neutemeljena trditev pritožbe, da bi predsednik Višjega sodišča v Celju moral slediti stališču predsednika Okrožnega sodišča v Celju v zvezi z njegovo predlagano izločitvijo.

7.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju pri svojem odločanju v preiskavi ravnal "z identičnim modusom operandi", kot se očita preiskovalnemu sodniku Matjažu Gučku. Predsednik sodišča naj bi kot preiskovalni sodnik ignoriral dokaze in zagovor obrambe ter nekritično prepisoval neresnične trditve tožilstva.

8.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje strank z vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Enako velja tudi za zahtevo za izločitev posameznega sodnika. Zatrjevane nepravilnosti in kršitve zakona bodo namreč lahko predmet presoje v nadaljnjem teku postopka, njihovo uveljavljanje še pred zaključkom kazenske preiskave pa ne more utemeljiti želene izločitve posameznega (preiskovalnega) sodnika.

9.Predsednik Višjega sodišča v Celju je utemeljeno presodil tudi, da so zatrjevanja obdolženčevih zagovornikov o vpletenosti predsednika Okrožnega sodišča v Celju v konkretno zadevo preko elektronske korespondence z Eurojustom tako posplošena, da onemogočajo njihovo presojo. Obdolženec in njegovi zagovorniki zatrjevane kršitve tudi v pritožbah niso ustrezno substancirali, temveč so le ponovili trditev, da predsednik Okrožnega sodišča v Celju v obravnavani zadevi komunicira z državnim tožilstvom in Eurojustom. Zato tudi pritožbeno sodišče do te mere nekonkretiziranih trditev ne more preizkusiti.

10.Obdolženec in njegovi zagovorniki v pritožbah trdijo, da je predsednik višjega sodišča v razlogih izpodbijanega sklepa zmotno navedel, da je predsednik okrožnega sodišča Darko Belak v obravnavani zadevi opravil zgolj eno posamezno preiskovalno dejanje. Kršitev utemeljujejo z navedbo, da predsednik Okrožnega sodišča v Celju v obravnavani zadevi ni odločal le enkrat, ko je izdal sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja, temveč je že dne 24. 3. 2021 izdal sklep o preiskavi elektronskih naprav. Uveljavljeno kršitev sklenejo z navedbo, da takšno večkratno odločanje utrjuje njegovo funkcionalno vpletenost v spis in ruši objektivni videz nepristranskosti odločanja.

11.Predsednik Višjega sodišča v Celju je v razlogih izpodbijanega sklepa sledil izjavi predsednika Okrožnega sodišča v Celju, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju Darko Belak v obravnavani zadevi v vlogi preiskovalnega sodnika sodeloval le enkrat in sicer, ko je izdal sklep X Kpr 38619/2019 z dne 9. 12. 2024, s katerim je bilo podaljšano začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.

12.Obdolženčevi zagovorniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da navedena trditev v razlogih izpodbijanega sklepa ni točna. Iz podatkov kazenskega spisa je namreč razvidno, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju kot dežurni preiskovalni sodnik zoper osumljene B. B., C. C. in A. A. zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izdal odredbo I Kpd 15614/2021 z dne 24. 3. 2021. Z njo je odredil pregled elektronskih naprav, ki so bile zasežene pri hišnih preiskavah obdolžencev.

13.Izdaja te odredbe, ki po vsebini pomeni opravo posameznega preiskovalnega dejanja, predstavlja novo okoliščino, ki s strani predsednika Višjega sodišča v Celju, ki je odločal o predlagani izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Celju, ni bila presojena. Kot že rečeno, je predsednik Višjega sodišča v Celju v nasprotju s podatki kazenskega spisa navedel, da je predsednik Okrožnega sodišča v Celju izdal zgolj sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja. Na podlagi tega (enkratnega) sodelovanja predsednika Okrožnega sodišča v Celju v kazenski preiskavi zoper obdolžence je predsednik Višjega sodišča v Celju zaključil, da odločanje predsednika Okrožnega sodišča v Celju o izločitvi preiskovalnega sodnika ni takšno, da bi krnilo subjektivni oziroma objektivni vidik nepristranskosti sodnega odločanja.

C.

14.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo predsedniku Višjega sodišča v Celju v novo odločanje. Pri vnovični presoji bo predsednik Višjega sodišča v Celju moral imeti pred očmi okoliščino, da predsednik Okrožnega sodišča v Celju ni opravil le enega preiskovalnega dejanja, temveč je zoper obdolžence izdal tudi odredbo za pregled elektronskih naprav. To okoliščino, ki doslej s strani sodišča še ni bila presojena, bo moral oceniti po merilih objektivno-subjektivnega testa videza nepristranskosti sojenja. Vnovič bo moral presoditi, ali je bila vpletenost predsednika Okrožnega sodišča v Celju v obravnavano kazensko-preiskovalno zadevo intenzivna do te mere, da z vidika varovanja nepristranskosti sojenja onemogoča njegovo odločitev o izločitvi preiskovalnega sodnika Matjaža Gučka, ki vodi kazensko preiskavo.

-------------------------------

1.Listovna št. 3823 spisa.

2.Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Kr 17558/2019 z dne 22. 8. 2019, I Kr 61592/2013 z dne 24. 1. 2019, I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017 in številne druge.

3.Listovna št. 3823 spisa.

4.Odredba se nahaja v spisu te kazensko-preiskovalne zadeve v prilogi SDT k zahtevi za preiskavo A, na list. št. 1.8.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.