Jedro

Pri fizični delitvi upošteva sodišče najprej upravičen interes posameznega solastnika do določenih delov nepremičnin. Ta kriterij ima prednost pred načelom fizične delitve po velikosti solastninskih deležev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost kmetijskih in stavbnih površin udeležencem solastnih parcel, ki so bile predmet delitve ter je solastne nepremičnine fizično razdelilo med predlagateljico in nasprotne udeležence v skladu z njihovim solastniškimi deleži in v glavnem z upravičenim interesom, ki so ga izkazali za posamezne parcele. Nasprotnima udeležencema F. S. in A. S. je naložilo plačilo 17.938,00 SIT, J. U. pa plačilo 51.757,00 SIT predlagateljici A. D. in sicer kot razliko med vrednostjo nepremičnin, ki so jim bile dodeljene glede na višino njihovih solastninskih deležev. O skupnih stroških je prvo sodišče odločilo, da jih trpijo udeleženci v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev.

Zoper takšen sklep se je pritožil nasprotni udeleženec J. U., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odst. 353. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Navaja, da se kljub njegovi ustni navedbi na glavni obravnavi njegov predlog o delitvi parcel ni upošteval in se tudi ni navedel v zapisnik. Trdi, da je dobil preveč gozdnih površin in najslabšo obdelovalno zemljo, s čemer se ne strinja. Izrecnega pritožbenega predloga ne uveljavlja, smiselno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Zoper sklep prvega sodišča sta vložila pritožbo tudi nasprotna udeleženca A. S. in F. S. Izrecno uveljavljata vse tri pritožbene razloge iz prvega odst. 353. čl. ZPP (v zvezi s 37. čl. ZNP).

Navajata, da sodišče pri njiju dveh ni upoštevalo kriterijev, na katere se sodišče sklicuje v svojem sklepu. Ne strinjata se z dodelitvijo parcele št. x, vl. št. y k.o. L. predlagateljici, in trdita, da se ta parcela nahaja v sklopu njune hiše, da jo obdelujeta že preko 10 let in da pritožnikoma veliko pomeni. Nasprotno pa pritožnikoma parcela št. z iste vl. št., ki jima je bila dodeljena, ne pomeni nič, ker je sestavni del premoženja predlagateljice.

Nasprotna udeleženca navajata tudi, da skupna vrednost solastnine ni pravilno ugotovljena, ker parc. št. z ni zajeta v rekapitulaciji vrednosti na list. št. 17 izvedeniškega mnenja in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožnikoma dodeli parcelo št. x, vl. št. y k.o. L. namesto parc. št. z vl. št. y k.o. L. in razliko v vrednosti naloži v plačilo predlagateljici, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Nasprotni udeleženec J. U. navaja, da njegov ustni predlog ni bil upoštevan in da se ni v celoti zavedel v zapisnik. Iz razpravnega zapisnika (list. št. 51 in 52) pa ne izhaja, da bi imel J. U. glede pisanja oz. vsebine zapisnika kakršnekoli pripombe. Zapisnik je brez pripomb tudi podpisal (list. št. 52). Pritožbeno sodišče zato meni, da je pritožnikova trditev, da se v zapisnik njegovi predlogi niso v celoti vnesli, neutemeljena. Prvo sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo pritožnikov predlog, da bi prešla v njegovo last parc. št. xy k.o. B. in da se mu do višine njegovega deleža sicer dodelijo deleži v naravi. Poleg parcele, ki jo je pritožnik izrecno želel, mu je prvo sodišče dodelilo še tri druge parcele in s tem je torej v celoti upoštevalo pritožnikov ustni predlog na naroku. Zato so vse pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca J. U. neutemeljene.

Nasprotna udeleženca A. S. in F. S. v svoji pritožbi navajata, da prvo sodišče pri njiju ni upoštevalo kriterijev, na katere se sklicuje v svojem sklepu. Prvo sodišče je pri delitvi solastnine ravnalo v skladu s kriteriji, določenimi v 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS št. 30/86). Na zadnjem naroku sta A. S. in F. S. na zapisnik podala predlog za določitev določenih parcel njima v izključno last in posest. Navedla sta sedem parcel, prvo sodišče pa je pritožnikoma od željenih dodelilo šest parcel, razen tega pa še dve drugi parceli tako, da se je vrednost dodeljenih nepremičnin kar najbolj približala višini solastniškega deleža A. S. in F. S. Pritožbeno sodišče meni, da je prvo sodišče v največji možni meri upoštevalo upravičen interes A. S. in F. S. v skladu z določbo prvega odst. 122. čl. ZNP. Vsekakor pa je moralo prvo sodišče upoštevati ob vrednosti nepremičnin tudi solastniške deleže ostalih udeležencev, zato je dodelilo A. S. in F. S. tudi parc. št. z, pri čemer je pravilno upoštevalo pojasnilo izvedenke kmetijske stroke C. U., dano na zadnjem naroku, da nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje, niso kompleks, ampak so med seboj ločene, večinoma z jarki. Ker je seštevek vrednosti dodeljenih nepremičnin delno presegel višino deleža A. S. in F. S., pa je prvo sodišče, v skladu z določbo drugega odst. 122. čl. ZNP, naložilo nasprotnima udeležencema plačilo presežka predlagateljici. Prvi razlog, ki ga nasprotna udeleženca A. S. in F. S. navajata v pritožbi, je tako neutemeljen.

Prav tako pa je neutemeljena tudi trditev, da skupna vrednost solastnine ni pravilno ugotovljena. Res je sicer, da vrednost parcele št. x, vl. št. y k.o. L. ni upoštevana v rekapitulaciji vrednosti izvedeniškega mnenja izvedenca S. J., vendar pa je izvedenec na zadnjem naroku svoje cenilno mnenje revaloriziral, pri tem pa je zajeta tudi parc. št. x in tako tudi upoštevana v znesku 13,551.183,00 SIT, ki ga je prvo sodišče upoštevalo kot izhodiščno vrednost stavbnih parcel in stavb.

Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Prvostopno sodišče je dejansko stanje dovolj in pravilno raziskalo, pravilno je uporabilo materialno pravo - 118 do 122. člen in 126. člen ZNP, v postopku in v sklepu pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Neutemeljeni pritožbi je bilo torej treba zavrniti, pravilen sklep pa potrditi (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90), na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi določbe prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).