Jedro

V primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 15497/2010 z dne 8. 11. 2010 v še ne razveljavljenem delu in tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 5.372,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2010 dalje v celoti zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 681,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na sklenjeni zavarovalni pogodbi za gradbeno zavarovanje, št. police 00439644 z dne 10. 1. 2008. Tožena stranka je zahtevku tožeče stranke nasprotovala s sklicevanjem, da zavarovalna polica, ki jo je podpisala tožena stranka ne more biti podlaga za nastanek terjatve tožeče stranke, ker je bila polica pripravljena v nasprotju z dogovorom tožene stranke in zavarovalnim zastopnikom tožeče stranke, na kar je bila tožeča stranka tudi izrecno opozorjena ob podpisu police s strani tožene stranke in pozvana k popravku police.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožena stranka ob podpisu police vsebini pogodbe ugovarjala, s tem ko je tožečo stranko ob izročitvi podpisane police pozvala k popravi police (poziv v prilogi B3). Dejansko tožeča stranka niti ni zanikala prejema takšnega poziva tožene stranke ob prejemu podpisane police. Tožeča stranka tudi ni zanikala, da je bila s strani tožene stranke 24. 1. 2008 ponovno pozvana k popravi navedene police (priloga B4).

7. Takšen dejanski položaj je sodišče prve stopnje sicer zmotno opredelilo kot nesporazum v smislu 16. člena Obligacijskega zakonika, ki nastopi takrat, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Je pa za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke relevantno, ali je med pravdnima strankama sploh prišlo do soglasja pogodbene volje za sklenitev pogodbe pod pogoji, ki izhajajo iz police, na katere se sklicuje tožeča stranka (priloga A1). Predpostavka za sklenitev pogodbe je sporazum strank o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Najbolj običajen način izjave volje za sklenitev pogodbe je sicer podpis pisne oblike pogodbe, kar velja tudi za podpis zavarovalne police. Vendar v primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom z dne 10. 1. 2008 (B3) dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke. Ob tem, ko se tožeča stranka tudi na ponovni poziv tožene stranke na spremembo vsebine zavarovalne police (priloga B4) ni odzvala, je zato pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da pogodba med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.

8. Ob takšni dejanski in pravni podlagi se izkažejo kot nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje, da pri pripravi police ni odstopala od pogojev, ki jih je tožena stranka opredelila v vprašalniku, ki je bil podlaga za izdelavo police. Te argumente bi tožeča stranka lahko pojasnila toženi stranki potem, ko je le-ta izrazila izrecen pridržek k podpisani zavarovalni polici. Ob neodzivu tožeče stranke pa s temi okoliščinami ni mogoče naknadno spreminjati vsebine izjave tožene stranke, ki po vsebini pomeni nestrinjanje s pogoji, ki jih je tožeča stranka opredelila v zavarovalni polici.

9. Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da zaradi odsotnosti soglasja pravdnih strank zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, se tako izkažejo kot neutemeljeni s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi. Pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).