Jedro

V obravnavani zadevi sta podani subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov, zato bi morala tožnika v skladu s 41. členom ZPP navesti diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker tega nista storila (navedla je nista tudi za podredna zahtevka), navedba prvega tožnika, ki ji tudi toženec ni ugovarjal, ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika uveljavljala neobstoj oziroma ničnost pravnega posla po predkupni pogodbi z dne 5.9.1996, sklenjeni med prvim tožnikom kot prodajalcem in tožencem kot kupcem nepremičnin parc. št. 1/4 in parc. št. 1/2, vpisanih v vl. št. ... k.o. ..., ter neobstoj oziroma ničnost pravnega posla po kupoprodajni pogodbi z dne 9.10.1997 glede istih nepremičnin, sklenjeni med prvim tožnikom kot prodajalcem in tožencem kot kupcem. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevek tožnikov na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca pod Dn. št. ... pri nepremičnini parc. št. 1/4 k.o. ... (dvorišče, hiša) in na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve v korist toženca pod Dn. št. 894/96 z dne 5.9.1996 pri nepremičnini parc. št. 1/2 (pašnik). Poleg tega je sodišče prve stopnje zavrnilo še zahtevek z nalogom zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah za izbris neveljavnih vknjižb in vzpostavitev prejšnjega stanja pri obeh nepremičninah ter njemu podredni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da toženec pri obeh nepremičninah vzpostavi prejšnje stanje z izbrisom navedenih vknjižb. Pritožbeno sodišče je pritožbo obeh tožnikov zoper takšno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga revizijo prvi tožnik. V njej uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi narave odločitve vrhovno sodišče vsebine revizije v tej odločbi ne povzema.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Prvi tožnik je to sicer storil in v tožbi navedel vrednost 10.000.000,00 SIT (sedaj 41.729,26 EUR), vendar pa je tako navedena vrednost nediferencirana in zato v nasprotju z drugim odstavkom 41. člena ZPP. Navedeno pravilo namreč določa, da se v primeru, ko imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Prvi tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo uveljavljal več zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. Zahteval je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja (t.i. izbrisna tožba) pri dveh različnih nepremičninah (1126/4 in 1124/2 obe k.o. Z.) glede različnih vrst vknjižb (vknjižbe lastninske pravice in vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve), od katerih vsaka temelji na drugačni materialnopravni podlagi (kupoprodajni in predkupni pogodbi). S pripravljalno vlogo z dne 7.4.2000 je naknadno v pravdo vstopila druga tožnica, s pripravljalno vlogo z dne 11.1.2002 pa sta oba tožnika uveljavljala še zahtevek na ugotovitev neobstoja oziroma ničnosti dveh pravnih poslov (predkupne pogodbe z dne 5.9.1996 in kupoprodajne pogodbe z dne 9.10.1997), ki se nanašata na dve samostojni pravni razmerji, tako po njuni pravni naravi, vsebini pravic in obveznosti kot času nastanka. Za oba naknadno postavljena zahtevka tožnika nista določila vrednosti spornega predmeta.

V obravnavani zadevi sta torej podani subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov, zato bi morala tožnika v skladu s 41. členom ZPP navesti diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker tega nista storila (navedla je nista tudi za podredna zahtevka), navedba prvega tožnika, ki ji tudi toženec ni ugovarjal, ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Prvi tožnik si tako ni zagotovil pravice do revizije in je vrhovno sodišče njegovo revizijo v skladu s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.