Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up-340/2002 z dne 12.5.2005 se ne sprejme.
1.V letu 1981 je pristojni organ Občine Ljubljana Bežigrad C. C. izdal gradbeno dovoljenje za izgradnjo nadomestne stanovanjske hiše na parceli št. 750/1 k. o. V., pri čemer bi moral kot investitor v 3 mesecih po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po vselitvi v novo hišo porušiti staro hišo na parceli št. 749 k. o. V. Č. in D. D. pa je bila z istim gradbenim dovoljenjem dovoljena izgradnja gospodarskega objekta na parceli, na kateri je stala stara hiša. Na predlog Direkcije za ceste Republike Slovenije (v nadaljevanju Direkcija), ki je od dveh solastnikov odkupila del zemljišča, po katerem naj bi bila zgrajena nova cesta, je pristojni upravni organ s sklepom št. 351-584/79-34204 z dne 10. 6. 1998 ugotovil, da je postala odločba (gradbeno dovoljenje) izvršljiva. Z istim sklepom je dovolil, da se rušenje opravi na stroške Direkcije, brez pravice do odškodnine in nadomestnega prostora. Ta sklep pritožniku, kot enemu od pravnih naslednikov Č. Č., ni bil vročen. Pritožbo zoper ta sklep, ki je bila vložena po preteku 15 dnevnega roka, je upravni organ prve stopnje štel kot predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom z dne 10. 6. 1998. Z odločbo št. 351-584/79-34204 z dne 6. 1. 2000 je obnovil ta postopek in odpravil navedeni sklep, v nadaljevanju pa (ob ugotovitvi, da je postala odločba-gradbeno dovoljenje iz leta 1981 izvršljiva) naložil rušenje stare hiše na parceli št. 749 k. o. V. še E. E. in pravnim naslednikom Č. Č. S sklepom o dovolitvi izvršbe je isti organ 13. 3. 2000 dovolil izvršbo na podlagi navedene odločbe.
2.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) je odpravilo odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 6. 1. 2000 in sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 3. 2000, pritožbo pritožnika (ter ostalih dveh pravnih naslednikov Č. Č.) pa zavrglo. Navedlo je, da trije pritožniki niso bili stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zaradi česar jim tudi ni bilo treba vročiti sklepa z dne 10. 6. 1998. Pri tem je MOP opozorilo, da se lahko po določbi 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 in nasl. – v nadaljevanju ZUP/86) obnovi le postopek, ki je končan z odločbo, upravni organ prve stopnje pa je obnovil postopek, ki je bil končan s sklepom. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe MOP, je bila v času njegovega odločanja hiša na parceli št. 749 k. o. Črnuče že porušena. Upravno sodišče je tožbo pritožnika zavrnilo, zavrnjena pa je bila tudi pritožba na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je navedlo, da bi upravni organ prve stopnje leta 1998, ko je odločal o izvršitvi obveznosti iz odločbe-gradbenega dovoljenja, moral pritožniku priznati lastnost stranke, vendar bi tak zahtevek moral postaviti pritožnik. Kot pravilno pa je označilo ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da v predmetni zadevi ni dovoljena obnova postopka, saj se je postopek, katerega je želel obnoviti pritožnik, končal s sklepom in ne z odločbo.
3.Pritožnik zatrjuje kršitev človekove pravice iz 25. člena Ustave. Ker ni imel možnosti sodelovati v izvršilnem postopku, ki se je končal s sklepom z dne 10. 6. 1998 (kar je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče), naj bi mu stališče Vrhovnega sodišča, da je obnova postopka dovoljena le za postopke, ki so končani z odločbo, odvzelo pravico do pravnega sredstva. Meni tudi, da so sklepi o dovolitvi izvršbe, izdani v upravnem izvršilnem postopku, meritorne narave.
4.V predmetni zadevi je šlo za vprašanje, ali naj se dopusti obnova upravnoizvršilnega postopka, končanega leta 1998 s sklepom upravnega organa prve stopnje, s katerim je ta ugotovil, da je postala odločba (gradbeno dovoljenje) izvršljiva ter (je) hkrati na podlagi te odločbe dovolil odstranitev stare stanovanjske hiše. Stališče Vrhovnega sodišča, da v konkretnem primeru obnova ni bila dopustna, temelji na določbi prvega odstavka 249. člena ZUP/86, ki obnovo dovoljuje le v primeru, ko je bil postopek, ki se želi obnoviti, končan z odločbo. Pritožnik meni, da bi morala biti obnova dopuščena, ker so tudi sklepi v upravnoizvršilnem postopku, prav tako kot odločbe, akti meritorne narave.
5.Obnova je izredno pravno sredstvo. Urejanje te materije sodi v polje zakonodajalčevega prostega odločanja. Zakonodajalec je v prvem odstavku 249. člena ZUP/86 določil, da se lahko obnovi le postopek, ki je končan z odločbo. Odločba je po vsebini akt, s katerim je upravni organ meritorno odločil.
6.S sklepom z dne 10. 6. 1998 je pristojni upravni organ ugotovil, da je odločba – gradbeno dovoljenje iz leta 1981 postala izvršljiva in hkrati dovolil odstranitev stare hiše. Taka odločitev je procesne narave in nima značaja odločbe. Vrhovno sodišče se z naravo sklepa iz leta 1998 ni (podrobneje) ukvarjalo, saj pritožnik na to ni opozoril niti v tožbi zoper odločbo MOP niti v pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča, zato zadošča njegova ugotovitev, da se v primeru pritožnika predlog za obnovo postopka ni nanašal na odločbo, kar je zakonski pogoj za dovolitev obnove postopka. Ker pritožnik za zatrjevano kršitev pravice do pravnega sredstva, razen stališča Vrhovnega sodišča o nedopustnosti obnove upravnega postopka v primerih, ko je ta končan s sklepom, ne navaja drugih razlogov, je bilo treba njegov očitek zavrniti kot neutemeljen.
7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan
[1]Občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je gradbeno dovoljenje št. 351-584/79-8/2-3 izdal dne 16. 9. 1981.