Jedro

Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če se njegovo premoženjsko stanje ne spreminja. Za takšno stališče v zakonu ni nobene opore. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal. Za dolžnika veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 30. 1. 2021 vložila stečajna upraviteljica ter postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upraviteljice proti odpustu obveznosti ugodilo z nosilnimi razlogi, da je dolžnik kršil obveznosti iz 383.b, 384. ter 401. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da se dolžnik ni odzival na pozive stečajne upraviteljice oziroma ji ni poročal o spremembah podatkov, saj ji je zadnjikrat poročal v juniju 2020, ko jo je obvestil, da je pridobil zaposlitev, od takrat dalje pa se upraviteljici ni več javil. V januarju 2021 je upraviteljica pozvala dolžnika na pisno poročanje, vendar se dolžnik ni odzval v skladu s pozivom in ji ni pisno poročal, pač pa je upraviteljico kontaktiral zgolj po telefonu ter jo obvestil, da je brezposeln. Sodišče prve stopnje ni sprejelo pojasnil dolžnika, da se med postopkom odpusta obveznosti njegovo premoženje, bančni račun ali redni prejemki niso spreminjali, in ni prihajalo do sprememb, ki bi jih moral sporočati upraviteljici, prav tako ne, da si je vsakodnevno prizadeval dobiti zaposlitev, vendar je bil iz subjektivnih in objektivnih razlogov neuspešen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se vsa dela kljub razglašeni epidemiji niso povsem ustavila, kar potrjuje tudi dejstvo, da se je dolžnik v juniju 2020 zaposlil (sicer le za kratek čas). Stečajni dolžnik je zatrjeval, da se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje, vendar potrdila o tem ni predložil, prav tako ni predložil nobenih dokazil, da je aktivno iskal zaposlitev (pošiljal prošnje, hodil na razgovore, ipd). Dolžniku je še očitalo, da je, kljub vztrajanju pri tem, da se je upraviteljici javljal oziroma nemudoma odzval na pozive, kršil svojo obveznost iz 401. člena ZFPPIPP, saj je bil od junija 2020 brezposeln, nove zaposlitve ni uspel najti, upraviteljici pa v vsem tem vmesnem času ni niti enkrat poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Glede na ugotovljene kršitve obveznosti stečajnega dolžnika iz prvega odstavka 383.b člena, 384. člena ter 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6. Dolžnik ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da ne drži, da se upraviteljici ni javljal. Navedel je, da je imel težave pri odpiranju bančnega računa, zato je na banki vpričo bančne delavke poklical upraviteljico, ki je opravila razgovor z bančno uslužbenko. Poudaril je, da je bil aktiven v zvezi z odpiranjem bančnega računa ter pri tem neuspešen zaradi sistemskih anomalij, ki so posledica osebnih stečajev. V pritožbi je sicer potrdil, da upraviteljici ni pisno poročal, kar je pojasnil s tem, da je slabo pišoč, zato je upraviteljico po telefonu obvestil, da je brezposeln in da ima težave pri odpiranju bančnega računa. Ker je oddal obdobno poročilo v juniju 2020, dolžnik šteje, da se mu ne more očitati popolno pasivnost ter vztraja, da ker se njegovo premoženje v ničemer ni spreminjalo, ni bil zavezan sporočati dejstev, ki se od predhodnega poročila niso spremenila.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem je zmotno dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če se njegovo premoženjsko stanje ne spreminja. Za takšno stališče v zakonu ni nobene opore. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal. Za dolžnika veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.

8. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je dolžnik junija 2020 upraviteljico obvestil o pridobitvi zaposlitve, ne pa tudi o tem, da mu je zaposlitev prenehala. Z dnem nastanka brezposelnosti bi dolžnik moral mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel novo zaposlitev, vendar o aktivnostih v zvezi z iskanjem zaposlitve ni poročal niti po večkratnih pozivih upraviteljice ter niti po izrecnem opozorilu sodišča na naroku 15. 3. 2021. Tega dolžnik niti ne zanika, saj v pritožbi vztraja pri stališču, da ni zavezan sporočati dejstev, ki so od predhodnega poročila nespremenjena. Kot poročanje tudi ni mogoče šteti telefonskega pogovora z upraviteljico v zvezi z odpiranjem bančnega računa, tudi sicer pa ne drži pritožbena navedba, da stečajni dolžnik zaradi sistemskih anomalij ne more odpreti bančnega računa. Dolžnik je imel soglasje sodišča za odprtje transakcijskega računa pri D. d. d., ki ga je pridobil po naroku 15. 3. 2021, saj pred tem zanj ni zaprosil. V kolikor bi držale pritožbene trditve v zvezi s sistemskimi anomalijami, ki naj bi bile posledice osebnih stečajev, noben dolžnik v stečajnem postopku ne bi mogel odpreti bančnega računa, kar pa ne drži. Z navedbami o težavah pri odpiranju bančnega računa pa tudi sicer ni mogoče izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje. Isto velja za pritožbeno navedbo, da je slabo pišoč, zaradi česar je upraviteljico (zgolj) telefonsko obvestil, da ima težave pri odpiranju bančnega računa. Da bi jo obvestil tudi o brezposelnosti in aktivnostih v zvezi z iskanjem zaposlitve, pa iz podatkov v spisu ne izhaja, niti ni dolžnik tega v pritožbi konkretizirano zatrjeval oziroma izkazal. 9. Dolžnik s pritožbenimi razlogi, s katerimi opravičuje svojo pasivnost, ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.