Jedro

Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za javne prihodke št... z dne 6.9.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1993. Tožena stranka navaja, da tožnik v napovedi za odmero dohodnine za leto 1993, ki jo je vložil v zakonitem roku, ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Uveljavljal jo je šele v pritožbi, kar pa glede na določbo 84. člena Zakona o dohodnini ni bilo mogoče več upoštevati.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo in navaja, da sicer res v napovedi za dohodnino ni uveljavljal olajšave za vzdrževana družinska člana (ženo in očeta), ki živita v Makedoniji, vendar le iz razloga, ker ni bil seznanjen, da zanju lahko uveljavlja olajšavo. Smiselno predlaga, da sodišča odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V stvari je sporno, ali tožnik kot davčni zavezanec lahko v pritožbenem postopku uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, če te do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine ni uveljavljal. Res je sicer, da določba 84.člena Zakona o dohodnini (ZDoh - Uradni list RS, št. 71/93 in 7/95), ki je v času odločanja na prvi stopnji že veljal, določa, da zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine, vendar, ker gre v tem primeru za odmero dohodnine za leto 1993, mora upravni organ upoštevati tudi določbo 4. člena istega zakona, ki določa, da se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja istega leta, za katero se dohodnina odmerja. Ker se je konkretna dohodnina odmerjala za leto 1993, je bilo v tem primeru treba uporabiti določbe Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I). Ta ni izrecno določal, da je treba uveljavljati posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine, tako, kot to določa določba 84. člen ZDoh, na katero se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi. V skladu z navedenim sodišče posebej poudarja, da določba 84. člena ZDoh ni samo določba procesnega značaja, ampak ima tudi materialnopravne učinke, saj vpliva na višino odmerne osnove. Kot takšne je zato upravni organ pri odmeri dohodnine za leto 1993 ne more uporabiti. Pri odmeri dohodnine za navedeno leto, torej leto 1993, uporablja upravni organ lahko samo tiste določbe procesnega značaja, ki ne vplivajo na višino odmere dohodnine.

Ker je torej upravni organ nepravilno uporabil materialni predpis, tožena stranka pa v pritožbenem postopku te nepravilnosti ni odpravila, je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).