Jedro

Predloga za zaslišanje ni mogoče podati (le) za primer, če druga dokazila ne bi bila zadostna, da bi se sodišče prepričalo o resničnosti neke trditve. Sodišče namreč ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Izvaja samo tiste, ki so pomembni za odločbo (torej tiste, s katerimi se dokazujejo oz. zanikajo dejstva, pomembna za odločitev), in sicer toliko časa, dokler zadeva ni dozorela za odločitev (dokler niso razjasnjena vsa dejstva, na katera se opira zahtevek oz. ugovor).

Izrek

1. Pritožba proti 2. in 3. točki izreka prvostopenjske odločbe se zavrže. 2. Pritožba proti 1. in 4. točki izreka prvostopenjske odločbe se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi. 3. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka ohranilo v veljavi za 204.005,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 122.403,00 SIT od 02.07.1995 do plačila in od 81.602,00 SIT od 17.07.1995 do plačila, v 3. točki izreka pa za 20.996,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02.09.1997 do plačila (1. točka izreka prvostopenjske odločbe); medtem ko ga je v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo za zakonske zamudne obresti od 81.602,00 SIT od 02.07.1995 do 16.07.1995, v 3. točki izreka pa za 5.175,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02.09.1997 dalje (2. točka izreka prvostopenjske odločbe). V preostalem delu 1. točke izreka pa je izdani sklep o izvršbi razveljavilo zaradi umika tožbe (3. točka izreka prvostopenjske odločbe). Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 113.980,30 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08.10.1999 do plačila (4. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka se je proti navedeni odločbi (tako proti sklepu kot proti sodbi) pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo izpodbijane odločbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti ter s povrnitvijo pravdnih in pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila oz. (podrejeno) razveljavitev izpodbijane odločbe z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba proti 2. in 3. točki izreka prvostopenjske odločbe ni dovoljena. Tožena stranka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, ter v delu, v katerem je izdani sklep o izvršbi zaradi umika tožbe razveljavilo, zoper sebe nima neugodne odločbe. Tako tudi nima pravovarstvene potrebe, ki je predpostavka dopustnosti pravnega sredstva. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 352. člena v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena in na podlagi prve točke 365. člena v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (1. točka izreka). Pritožba proti 1. in 4. točki izreka prvostopenjske odločbe ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je v sporu z mednarodnim elementom (tožeča stranka je namreč hrvaška pravna oseba) kot materialno pravo upoštevalo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katere se je v IV. točki pripravljalne vloge z dne 05.06.1999 (list. št. 18) sklicevala tudi tožeča stranka sama. Istočasno pa je upoštevalo, da sodišče prve stopnje po skrčitvi tožbenega zahtevka (v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 08.03.1999 (list. št. 13)) in po uveljavitvi novega ZPP (dne 14.07.1999) postopka ni zaključilo kot postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Zato je pri preizkusu izpodbijane sodbe upoštevalo tudi uveljavljani pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odst. 495. člena v zvezi s prvim odst. 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z dokazno oceno in pravno presojo sodišča prve stopnje. Slednje je namreč na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP) pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru šlo le za prevzem izpolnitve s strani N. (po 453. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), ne pa za prevzem dolga (po 446. členu ZOR). Priča J. Č. (producent tožene stranke) je namreč v zvezi z dopisom z dne 15.06.1995 (priloga A5) dovolj prepričljivo izpovedal, da naj bi N. za tožečo stranko, pri kateri so finančni tokovi potekali zelo počasi, le "založil celoten znesek" (torej tudi še sporni znesek) za snemanje koncerta skupine "D." na prireditvi "Lent'95". Navedeno je potrdil tudi B. J. (zastopnik tožeče stranke), ki je (dokazno) izpovedal, da "ni bilo dvoma, da je dolžnik RTV Slovenija". Glede na navedeno sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v okviru zatrjevanih dejstev dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje. Sicer pa je dokaz z zaslišanjem V. R., direktorja N. v pripravljalni vlogi z dne 12.07.1999 (list. št. 25) predlagala tožeča stranka, medtem ko je tožena stranka ta dokaz v pripravljalni vlogi z dne 23.08.1999 (list. št. 29) predlagala "po potrebi", torej pogojno. Vendar pa takšnega dokaza ni mogoče podati (le) za primer, če druga dokazila ne bi bila zadostna, da bi se sodišče prepričalo o resničnosti neke trditve, ker sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Izvaja namreč samo tiste, ki so pomembni za odločbo (tiste, s katerimi se dokazujejo oz. zanikajo dejstva, pomembna za odločitev), in sicer toliko časa, dokler zadeva ni dozorela za odločitev (dokler niso v zadostni meri razjasnjena dejstva, na katera se opira zahtevek oz. ugovor). V tem pogledu pa se je mogoče strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je na podlagi listinske dokumentacije v spisu in izpovedi zaslišanih imelo dovolj podlage za odločitev o tožbenem zahtevku (list. št. 53). Gl. 213. člen, drugi odst. 287. člena in prvi odst. 291. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo (kot zakonito in pravilno) potrdilo (2. točka izreka). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odst. 165. člena v zvezi s prvim odst. 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije pritožbene stroške (3. točka izreka).