Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Zahteva iz šestega odstavka 22.a člena ZNB pomeni, da mora sama vložitev predloga za opustitev cepljenja temeljiti na zdravstveno indiciranih razlogih, podprtih z ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ne pa morebiti na sumih, strahovih, pomislekih ali prepričanjih v zvezi s cepljenem.
Da bi toženka predlog za opustitev cepljenja lahko vsebinsko obravnavala, bi morala tožnika predlogu priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo, kot jo zahteva šesti odstavek 22.a člena ZBN, česar pa nista storila, zato je toženka njuno vlogo utemeljeno zavrgla kot nepopolno na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB.
Tožba se zavrne.
1.Toženka je z izpodbijanim sklepom št. 181-68/2020/4 z dne 16. 8. 2022 zavrgla predlog tožnikov za trajno opustitev cepljenja njunega sina, A. A. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika na toženko naslovila predlog za opustitev cepljenja njunega sina, v katerem sta navedla, da menita, da utegne zdravstveno stanje njunega, takrat štiriletnega sina, nezdružljivo s cepljenjem. Njegovo, že tako slabo zdravstveno stanje (ki sta ga v predlogu podrobneje opisala) bi se lahko po njunem mnenju po cepljenju le še poslabšalo. Navedla sta tudi družinsko anamnezo in pojasnila, zakaj menita, da slednja potrjuje njuno bojazen. Po tem, ko je toženka tožnika pozvala, naj v dokaz svojih navedb v predlogu, predložita tudi zdravstveno dokumentacijo, sta predlogu predložila še: kopijo sinovega zdravstvenega kartona, dokumenta "sistematični pregledi dojenčka" in "sistematični pregledi malega in predšolskega otroka", zdravniško potrdilo z dne 4. 1. 2019, sinove laboratorijske izvide, izvid iz Urgentne pediatrične ambulante SPB Novo mesto z dne 11. 5. 2019, dokument "Sprememba stopnje nujnosti in obvestilo napotenemu zdravniku" ter izvid iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrične klinike UKC Ljubljana, z dne 29. 5. 2020. Toženka je ugotovila, da predložena zdravstvenega dokumentacija ni dokumentacija, ki jo zahteva šesti odstavek 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB), ki bi dokazovala razloge, ki sta jih tožnika navedla v predlogu za opustitev cepljenja. Zato je njun predlog kot nepopoln zavrgla (deveti odstavek 22.a člena ZNB).
3.Tožnika sta zoper odločitev toženke vložila tožbo, v kateri v bistvenem navajata, da je toženka spregledala njune argumente v prid opustitvi cepljenja in ju ni pozvala na razgovor pred Komisijo za cepljenje (v nadaljevanju komisija). Z zdravstveno dokumentacijo, ki jo zahteva toženka, ne razpolagata, vseeno pa menita, da sinovo trenutno zdravstveno stanje (ki ga podrobno opisujeta tudi v tožbi) kaže, da v obravnavani zadeve odločitve, kot jo je sprejeta toženka, še ni mogoče sprejeti, saj še ni jasno, ali je cepljenje zanj res popolnoma varno. Preden je zavrgla njun predlog, bi morala toženka tožnikoma omogočiti vsaj razgovor pred komisijo.
4.Pri tem, da bi se morale opraviti dodatne zdravstvene preiskave, ki bi dale bolj jasen odgovor na vprašanje, ali bi A. A. lahko prejel cepivo ali ne, tj. da to ne bo škodljivo vplivalo na njegovo zdravje, sta tožnika vztrajala tudi v pripravljalni vlogi, ki sta jo sodišču posredovala 16. 9. 2025. Ponovno sta poudarila, da je pomembno, da sodišče njuni tožbi ugodi, odločitev toženke odpravi ter ji zadevo vrne v ponovno presojo.
5.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in v celoti vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa, da je bil predlogov tožnikov nepopoln, saj nista priložila izvidov opravljenih specialističnih pregledov zaradi navedenih zdravstvenih težav otroka, niti izvida pregleda otoka pri zdravniku ustrezne specialnosti (npr. alergolog, imunolog…), ki bi obravnaval njegove zdravstvene težave. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Dokazni postopek in dokazni sklep
6.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je s strankama razpravljalo o materialnopravnih vidikih zadeve in izvedlo listinske dokaze.
7.Sodišče je tako vpogledalo in prebralo izpodbijani sklep (v prilogi A1), na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa tudi predlog tožnikov z dne 12. 3. 2020 in njegovo dopolnitev z dne 6. 7. 2022, z vsemi prilogami. Navedeni listini upravnega spisa je sodišče fotokopiralo in vložilo v sodni spis, v prilogi C1 in C2.
8.Dokazna predloga tožnikov za vpogled v listine, ki sta jih priložila pripravljalni vlogi z dne 16. 9. 2025 (eNapotnica z dne 16. 9. 2025 in laboratorijski izvid z dne 15. 9. 2025) je sodišče zavrnilo. Kot bo podrobneje pojasnjeno tudi v nadaljevanju, se te listine nanašajo na obdobje odločanja o tožbi in zato ne morejo biti relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ki je bil sprejet 16. 8. 2022, na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki je bila toženki predložena v odločanje takrat.
Presoja sodišča
9.Tožba ni utemeljena.
10.Obvezno cepljenje pred nalezljivimi boleznimi je zakonska dolžnost, ki jo predpisuje 22. člen ZNB kot enega izmed ukrepov, s katerimi je zakonodajalec zasledoval preprečevanje širjenja in obvladovanje nalezljivih bolezni. V primerih, ko bi cepljenje pomenilo preveliko tveganje za zdravje posameznika, pa ZNB omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Ti razlogi so taksativno našteti v drugem odstavku 22.a člena ZNB, in sicer: - alergija na sestavine cepiva, - resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ali - bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Po tretjem odstavku 22. a člena ZNBN med razloge za opustitev cepljenja ne štejejo akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži.
11.Izjema od zakonsko predpisane obveznosti cepljenja se uresničuje z vložitvijo predloga za opustitev cepljenja, ki ga lahko (poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje) na toženko naslovijo tudi starši (peti odstavek 22.a člena ZNB). V skladu s šestim odstavkom 22. a člena ZNB mora predlagatelj predlogu priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, ki - glede na razlog za opustitev cepljenja - vključuje: (1) v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; 2. v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka in 3. v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Navedeno velja ne glede na to, ali predlog poda zdravnik ali pa, tako kot v obravnavanem primeru, starši mladoletnega otroka, tožnika, v zvezi s cepljenem njunega sina, A. A.
12.Tožnika v tožbi ne oporekata toženkinemu zaključku, da k predlogu za opustitev cepljenja nista predložila zdravstvene dokumentacije, ki je po citiranem določilu ZNB predpisana kot dokaz za utemeljevanje posamezne okoliščine, ki sta jo uveljavljala kot razlog za opustitev cepljenja sina. V zadevi torej ni sporno, da splošna zdravstvena dokumentacija (kopija zdravstvenega kartona, dokumenta "sistematični pregledi dojenčka" in "sistematični pregledi malega in predšolskega otroka", zdravniško potrdilo, laboratorijski izvidi, izvid iz Urgentne pediatrične ambulante SPB Novo mesto, izvid iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana), ki sta jo toženki predložila tožnika, ni podprla razlogov, ki sta jih navajala v predlogu za opustitev cepljenja.
13.Sta pa tožnika tako v tožbi kot na glavni obravnavi vztrajala, da je zdravstveno stanje njunega sina takšno, da bi utegnilo biti nezdružljivo s cepljenjem. Trdila sta, da bi morala toženka - kljub temu, da je zdravstvena dokumentacija, ki sta jo uspela pridobiti do sedaj, pomanjkljiva - njun predlog posredovati komisiji za cepljenje. Šele po tem, ko bi komisija opravila razgovor s tožnikoma in nadalje tudi celostni zdravstveni pregled njunega sina, bi se lahko ovrgli njuni sumi o tem, da bi lahko bilo cepljenje zanj škodljivo.
14.Po presoji sodišča glede na veljavno zakonodajo stališče tožnikov ni utemeljeno. Kot že pojasnjeno mora po določbi šestega odstavka 22.a člena ZNB že sam predlog za opustitev cepljenja temeljiti na indiciranih razlogih, podprtih z ustrezno (ne kakršnokoli) zdravstveno dokumentacijo. Ne pa torej na sumih in strahovih staršev v zvezi s cepljenjem. Presoja o tem, ali je predlog popoln, je v pristojnosti toženke.
Sodišče na tej točki poudarja, da pa toženka nima pristojnosti presoditi, ali je predlog za opustitev cepljenja utemeljen (torej v obravnavnem primeru, ali mora biti sin tožnikov cepljen ali ne), pač pa lahko presodi le, če je predlog primeren - torej ustrezno dokazno podkrepljen - za to, da lahko njegovo utemeljenost preizkusi za to pristojen strokovni organ, komisija.
15.Komisija sicer res lahko (na podlagi razgovora s starši ali brez, drugi odstavek 22.c člena ZNB), vsekakor pa le, če sama - na podlagi predloga - oceni to za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22.c člena ZNB). Tudi dikcija tega določila ("dodatne") kaže na to, da morajo razlogi za opustitev cepljenja izhajati že iz predlogu predložene zdravstvene dokumentacije. Po pojasnjenem sodišče zaključuje, da postopek odločanja o opustitvi cepljenja v veljavni zakonodaji ni zastavljen na način, da bi se šele v okviru tega postopka (npr. z napotitvijo komisije za cepljenje) začeli prvič opravljati ustrezni diagnostični postopki in zbirala zdravstvena dokumentacija za to, da bi se lahko potrdili ali ovrgli sumi staršev, povezanih s cepljenjem njihovih otrok.
16.Da bi toženka predlog za opustitev cepljenja lahko vsebinsko obravnavala, bi morala tožnika predlogu priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo, kot jo zahteva šesti odstavek 22.a člena ZBN. Ker tega nista storila, je toženka po presoji sodišča njuno vlogo na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB utemeljeno zavrgla kot nepopolno.
17.Sodišče dodatno poudarja, da v obravnavanem primeru ni šlo za vsebinsko obravnavo predloga tožnikov za opustitev cepljenja, kar bi pomenilo, da mora biti njun sin cepljen. Njuna vloga je bila zavržena kot nepopolna. Tožnika tako lahko (še zmeraj) vložita nov predlog za opustitev cepljenja, ki bo vključeval ustrezno zdravstveno dokumentacijo (šesti odstavek 22.a člena ZNB); če se bo izkazalo za potrebno, bo podlaga za to lahko tudi zdravstvena dokumentacija, ki jo bosta tožnika pridobila po pregledu v specialistični alergološki ambulanti, ki je za njunega sina (kot sta pojasnila pred sodiščem) predviden v juniju 2026.
18.Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep, glede na stanje vloge, s katerim je toženka razpolagala v času njegove izdaje (avgust 2022), pravilen in zakonit, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
19.Sodišče o stroških strank ni odločalo, saj jih nista priglasili.
-------------------------------
1Prim. tudi stališči Upravnega sodišča v sodbah v zadevah IV U 188/2021-17 z dne 27. 3. 2025 in I U 321/2023-26 z dne 28. 8. 2025.
2Ta se glasi: Zahtevo za razgovor pred komisijo lahko poda oseba oziroma njeni starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki. Če se vlagatelj zahteve ne udeleži razgovora, na katerega je bil povabljen v skladu z zakonom, se šteje, da se je zahtevi odpovedal in se postopek lahko nadaljuje.
3Ta se glasi: Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.