Jedro

Tožnik je skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS (v nadaljevanju: Sklad) je na podlagi 64. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI) z odločbo z dne 27. 1. 2015 zavrnil tožnikovo napoved nadomestne izpolnitve kvote št. 36473, ki jo je oddal tožnik za obdobje od januarja do decembra 2015, na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A., d.o.o. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 13. 1. 2015 skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, št. vloge 36473, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A., d.o.o. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika 13. 1. 2015 pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je Sklad ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil. 2. Z odločbo z dne 29. 1. 2015 pa je Sklad zavrnil tožnikovo napoved nadomestne izpolnitve kvote št. 38035, ki jo je oddal tožnik za obdobje od januarja do decembra 2015, na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A., d.o.o. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 29. 1. 2015 skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote in da napoved ni bila skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI. Zato je sklad tožnika 29. 1. 2015 pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je Sklad ugotovil, da je bila pogodba podpisana 12. 1. 2015, napoved pa oddana 29. 1. 2015. Napoved ni bila oddana v roku 10 dni od podpisa, zato napoved ni v sladu z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil. 3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot pritožbeni organ zavrnil tožnikovi pritožbi zoper navedeni odločbi. Sklicuje se na obveznosti, ki jo za delodajalce določa 62. člen ZZRZI in na možnost, ki jo določa 64. člen ZZRZI. Slednjo je izkoristil tožnik in sklenil pogodbo z invalidskim podjetjem A. d.o.o. Zavrača navedbe tožnika, da je imela njegova pooblaščena oseba težave s spletno aplikacijo Sklada in zato novo sklenjene pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ni mogla pripeti k obrazcu, saj izpis iz sistema računalniške aplikacije Sklada dokazuje drugačno dejansko stanje. Iz posredovanega izpisa je namreč razvidno, da je tožnikova pooblaščenka 29. 1. 2015 večkrat dostopala do spletne aplikacije SVZI.net in tudi uspešno pripela dodatni dokument, vendar ga je kasneje izbrisala. Sklad je 30. 1. 2015 opozoril tožnika, da je njegova vloga za nadomestno izpolnitev kvote nepopolna in jo je potrebno dopolniti, vendar se je tožnikova pooblaščenka ponovno prijavila v spletno aplikacijo SVZI.net šele 2. 2. 2015. 4. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V tožbi navaja, da je 13. 1. 2015 oddal e-vlogo za nadomestno izpolnitev invalidske kvote za obdobje od januarja do decembra 2015, skupaj s priloženo pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A., d.o.o., sklenjeno 12. 1. 2015. Predmet pogodbe je bila, kot vsa leta doslej, storitev fizičnega varovanja objektov, obhodi in receptorska dela. Tožena stranka je tožniku vsa prejšnja leta izdajala pozitivne enoletne odločbe o nadomestni izpolnitvi kvote na točno takšno vsebino storitve invalidskega podjetja, nazadnje za leto 2014. Tokrat pa je 13. 1. 2015 zahtevala dopolnitev vloge za nadomestno izpolnitev kvote za leto 2015 z utemeljitvijo, da iz pogodbe niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da zato napoved ni v skladu s šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Nova pogodba z istim invalidskim podjetjem je bila sklenjena 29. 1. 2015, pred tem pa je Sklad že z odločbo z dne 27. 1. 2015 tožniku zavrnil napoved nadomestne kvote. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil ugovor, v katerem je v zvezi z zahtevo, da mora biti iz pogodbe razvidna vrednost in stroški dela za posamezno vrsto storitve, natančno pojasnil, zakaj pogodbena storitev tvori neločljivo povezano celoto, ki je ni možno ovrednotiti drugače kot skupaj. Gre za neločljivo povezano celoto ene fizične storitve varovanja, ki jo izvaja ena oseba.

5. Tožnik nadalje navaja, da je na zahtevo tožene stranke sklenil 29. 1. 2015 novo pogodbo z istim invalidskim podjetjem, s tem, da je v tej pogodbi kot predmet poslovnega sodelovanja navedena storitev „fizičnega varovanja na objektu“. Storitev pa je in bo ostala ista, kot je bila vsa ta leta. Zaradi narave samega dela ta storitev dejansko še vedno obsega tudi občasne fizične obhode okoli objekta ter občasno usmerjanje strank, da ne pride do ogrožanja varovanja objekta, kar tudi zaokrožuje neločljivo povezano celoto ene storitve. Tožniku je bila zavrnjena tudi napoved nadomestne izpolnitve kvote, ki je bila oddana 29. 1. 2015, saj naj bi bila vlogi priložena pogodba z dne 12. 1. 2015. Tožena stranka je pri tem pripisala izključno krivdo tožnikovi pooblaščenki, ki naj ne bi znala pri oddaji nove vloge „prav pripeti“ tudi nove pogodbe z invalidskim podjetjem (z dne 29. 1. 2015). Neuspešno je tožnik poskušal dokazovati, da je tožnikova pooblaščenka 29. 1. 2015 pošiljala vlogo in novo pogodbo iz drugega e-mail naslova, kjer ni imela dostopa do pogodbe z dne 12. 1. 2015. Tožnik vztraja, da je k vlogi z dne 29. 1. 2015 pripel tudi pogodbo z dne 29. 1. 2015. Že v ugovoru je tožnik pojasnjeval, da je njegova pooblaščena oseba imela 29. 1. 2015 nemalo težav pri elektronskem odpošiljanju navedene vloge in priloge. Čeprav ima izkušnje pri delu s SVZI.net, je vlogo pošiljala kar trikrat. 6. Tožnik prav tako meni, da je obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa zelo pavšalna, pomanjkljiva, njene ugotovitve pa napačne. Tožnik poudarja, da posamezne storitve invalidskega podjetja, kot so navedene v dne 12. 1. 2015 sklenjeni pogodbi med tožnikom in invalidskim podjetjem, pomenijo neločljivo povezano celoto. Gre za eno fizično storitev varovanja, ki jo vsakokrat izvaja ena oseba in ki zaradi narave samega dela obsega varovanje objektov doma starostnikov, vključno z občasnimi fizičnimi obhodi objektov in občasne usmeritve strank, kadar je to z varnostnega vidika potrebno. Glede navedb tožene stranke v zvezi s dostopanjem tožnika do spletne aplikacije SVZI.net tožnik navaja, da je tožnikova pooblaščenka 29. 1. 2015 oddajala in dvakrat preklicala vlogo in šele v tretjem poizkusu menila, da bo oddaja uspešna. Vendar pa k tej vlogi, zaradi težav z aplikacijo, ni že pred oddajo mogla pripeti tudi pogodbe, zato jo je oddala posebej, ločeno od vloge, ob 15.28 uri. Ker ni bila popolnoma prepričana, da je bila pogodba oddana, jo je še enkrat oddala ob 15.29 uri in se tudi prepričala, da je oddala pogodbo. Nato je tožnikova pooblaščenka zapustila svoje delovno mesto na navedeni lokaciji in v prepričanju, da je z oddano vlogo in prilogo vse v redu, naslednjič vstopila v aplikacijo v ponedeljek, 2. 2. 2015. Drugostopenjski organ je napačno povzel tudi podatek, da je 30. 1. 2015, torej v petek, zadnji delovni dan v mesecu januarju 2015, tožena stranka opozarjala tožnika, da je njegova vloga nepopolna. Tožnik navaja, da je 29. 1. 2015 pravočasno poslal novo vlogo z novo sklenjeno pogodbo, vendar zaradi očitnih težav s spletno aplikacijo, nova priloga k vlogi na naslov tožne stranke ni prispela. Da ima aplikacija SVZI.net določene pomanjkljivosti po navedbi tožnika izhaja tudi iz dejstva, da tožnik v mesecu marcu ni takoj uspel oddati e-poročila o realizaciji za mesec februar 2015. O tem je tožnik po telefonu obvestil toženo stranko, ki najprej tega ni verjela, nato pa je naslednji dan tožniku sporočila, da je resnično prišlo do težav pri uporabi aplikacije in tožnika prosila, da še enkrat odda vlogo za nadomestno izpolnitev za obdobje februar do december 2015. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča).

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožnikove očitke. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik 13. 1. 2015 oddal e-vlogo napovedi za nadomestno izpolnitev kvote za navedeno obdobje, skupaj s pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A., d.o.o., ki jo je Sklad zaradi določb sedmega odstavka 64. člena ZZRZI in zahtev iz revizijskega poročila za leto 2014, zavrnil iz razlogov, ker ni vsebovala vseh obveznih elementov pogodbe in posledično tožnika pozval k dopolnitvi. Ker tožnik do 27. 1. 2015 vloge ni dopolnil, je Sklad z odločbo z dne 27. 1. 2015 vlogo zavrnil. Nadalje je iz izpisov aplikacije SVZI.Net razvidno, da je tožnikova pooblaščenka 29. 1. 2015 večkrat uspešno vstopila v aplikacijo za različne delodajalce, poleg navedenega pa tudi trikrat zaporedoma uspešno za tožnika. Prvič je vlogo, skupaj s pripeto pogodbo z dne 12. 1. 2015 (torej neustrezno, staro več kot 10 dni), oddala ob 15.05 in jo ob 15.15 preklicala. Enako je preklicala tudi naslednjo vlogo. Tretjo vlogo je nato oddala ob 15.18 in iz izpisa je razvidno, da jo je ob 15.27 natisnila in ji ob 15.28 dodala še pogodbo, ki jo je takoj nato odstranila in jo ponovno dodala ob 14.29. Iz izpisa sistema SVZI.Net „Pregled vlog in zaključnih poročil“, kjer je možno odpreti tudi priponko, torej pogodbo, je razvidno, da je k tretji pogodbi prav tako pripeta pogodba z dne 12. 1. 2015, kot pri prvi vlogi, ki je bila kasneje preklicana. Sistem SVZI.Net namreč beleži vsak posamezen dogodek posebej, torej je zabeležen in shranjen vsak posamezen vstop in vsako dejanje tožnikove pooblaščenke, kakor tudi Sklada. Tožnikova pooblaščenka je uspešno vstopila v aplikacijo za tožnika kar trikrat zaporedoma, kar dokazuje, da ni bilo nikakršnih problemov v zvezi z delovanjem aplikacije. Na nazadnje tožnikova pooblaščenka tudi ni kontaktirala zaposlenih na Skladu, vse to je storila šele 2. 2. 2015, ko je bilo že prepozno, da bi se nadomestna izpolnitev upoštevala že za januar 2015. Tožnikova pooblaščenka je v sistem vstopila ponovno 2. 2. 2015 in šele tega dne k vlogi pripela ustrezno pogodbo. Posledično je Sklad tožnikovo napoved upošteval šele od februarja 2015 dalje. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih tožbenih navedbah. Pojasnjuje težave, ki jih je imela tožnikova pooblaščenka dne 29. 1. 2015 pri oddaji tožnikove vloge. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da je sistem tistega dne brezhibno deloval. Ne strinja se s toženo stranko, da naj bi bila tožnikova pooblaščenka dne 30. 1. 2015 kar šestkrat opozorjena o spremembah statusa na vlogi, saj je šlo le za obvestilo o spremembi statusa vloge, ki se pošilja ob vsaki spremembi statusa na vlogi. Čeprav je v pozivu na dopolnitev vloge bil tožniku dan rok treh dni, je Sklad že isti dan (29. 1. 2015) tožnikovo vlogo zavrnil. Tožnik zaključuje, da je bila njegova vloga neutemeljeno zavrnjena še isti dan, kot je bila vložena, čeprav je tožnikova pooblaščenka v vlogi pripela pravilno pogodbo (z dne 29. 1. 2015), ker je bila to edina pogodba, s katero je tožnikova pooblaščenka razpolagala tega dne. Napake na sistemu so povzročile, da je do tožene stranke prispela tožnikova vloga z napačno priponko. Tožnik pa je izkazal, da izpolnjuje pogoje za pozitivno odločitev o svoji vlogi za nadomestno izpolnitev kvote, kar izhaja tudi iz tega, da mu je tožena stranka za obdobje od februarja do decembra 2015 izdala pozitivno odločbo, na podlagi istega dejanskega stanja, kot je bil dne 29. 1. 2015. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo tožnika vztraja pri pravilnosti izpodbijane odločbe. Dodaja še, da bi glede na „velike težave“ na katere se sklicuje tožnik, bilo pričakovati, da bi le-ta naslednji dan, po oddaji vloge z dne 29. 1. 2015, in še pred potekom roka, preveril pravilnost svojega vnosa. Tožnik pa tega ni storil. 10. V pripravljalni vlogi z dne 26. 11. 2015 tožnik vztraja pri svojih tožbenih navedbah.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, zaradi česar se sodišče sklicuje na razloge, ki izhajajo iz obrazložitve navedenih odločb (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

13. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik izpolnil svojo obveznost iz kvotnega sistema po določbah ZZRZI z nadomestno izpolnitvijo kvote na podlagi 64. člena ZZRZI in ali je v zvezi s tem izpolnil zakonsko predpisano obveznost o obveščanju Sklada.

14. V skladu z določbo 64. člena ZZRZI lahko delodajalec, ki ne zaposluje zadostnega števila invalidov, zniža obveznost plačila za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano nadomestno izpolnitvijo kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote (prvi odstavek 64. člena ZZRZI). Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki namerava nadomestno izpolniti kvoto, mora Skladu oddati napoved nadomestne izpolnitve kvote v roku deset dni od sklenitve pogodbe. Napoved odda na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov skupaj s pogodbo o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 64. člena ZZRZI). Sklad upošteva napoved nadomestne izpolnitve kvote od prvega dne meseca, v katerem prejme pogodbo iz prejšnjega odstavka. Nadomestno izpolnitev kvote je mogoče napovedati za največ 12 mesecev koledarskega leta (tretji odstavek 64. člena ZZRZI). Šesti odstavek tega člena določa, kaj vse mora biti razvidno iz pogodbe o poslovnem sodelovanju. Iz sedmega odstavka 64. člena ZZRZI izhaja, da se ne upoštevajo napovedi nadomestne izpolnitve kvote, ki jih zavezanci h kvoti Skladu ne bodo poslali pravočasno, ali pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki ne bodo sklenjene skladno z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja, in z določbami ZZRZI. V osmem odstavku tega člena ZZRZI je določena obveznost delodajalca, zavezanca h kvoti, da mora mesečno do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec oddati mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti, ki ga odda na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov. Iz devetega odstavka tega člena ZZRZI pa izhaja, da če delodajalec, zavezanec h kvoti, v roku iz prejšnjega odstavka Skladu ne odda mesečnega poročila, se šteje, da kvota ni bila izpolnjena. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča. 15. Glede na citirane zakonske določbe sta tudi po presoji sodišča izpodbijani odločbi pravilni. V zadevi ni sporno, da je tožnik 13. 1. 2015 na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, ki ji je priložil pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A. d.o.o. z dne 12. 1. 2015. Prav tako ni sporno, da je Sklad tožnika obvestil, da iz navedene pogodbe niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe ter da napoved ni v skladu s šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato ga je pozval, da k oddani vlogi elektronsko pripne novo pogodbo ali aneks k obstoječi pogodbi. Ker tožnik napovedi ni dopolnil v skladu z danimi napotili, je Sklad z odločbo z dne 27. 1. 2015 tožnikovo napoved št. 36473 zavrnil. Iz dejanskega stanja predmetne zadeve pa izhaja, da je tožnik 29. 1. 2015 sklenil novo pogodbo z invalidskim podjetjem A. d.o.o., ki naj bi jo 29. 1. 2015 poslal hkrati z novo vlogo št. 38035, ki pa je Sklad ni prejel. Tudi z novo vlogo z dne 29. 1. 2015 je namreč Sklad ponovno prejel staro pogodbo, to je pogodbo, sklenjeno z invalidskim podjetjem A. d.o.o. dne 12. 1. 2015. Ob ugotovitvi, da je navedeni vlogi z dne 29. 1. 2015 priložena pogodba z dne 12. 1. 2015, je Sklad ugotovil, da napoved ni bila oddana v roku 10 dni od podpisa pogodbe, zaradi česar ni v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tudi tožnikovo napoved št. 38035 utemeljeno zavrnil. 16. Iz povedanega izhaja, da Sklad z novo vlogo z dne 29. 1. 2015 ni prejel nove pogodbe, sklenjene 29. 1. 2015, ampak ponovno staro pogodbo, to je pogodbo z dne 12. 1. 2015. Očitno je pri pošiljanju navedene pogodbe po spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov s strani tožnikove pooblaščenke prišlo do napake, zaradi česar je bila Skladu poslana stara pogodba in ne nova pogodba. Pri razlogih, zaradi katerih se je to zgodilo, se tožnik sklicuje na težave s spletno aplikacijo, ki jih je imela njegova pooblaščenka dne 29. 1. 2015. Navaja namreč, da ima tožnikova pooblaščenka izkušnje na navedenem področju, pa je kljub temu vlogo pošiljala kar trikrat (dvakrat je vlogo preklicala, šele v tretjem poizkusu pa menila, da bo oddaja uspešna). Pogodbo je oddala posebej (ločeno od vloge). Pri tem se tožnik sklicuje tudi na to, da je imel težave s spletno aplikacijo tudi v mesecu marcu 2015, zaradi česar je po telefonskem razgovoru z osebo iz Sklada, ki je tožniku potrdila obstoj teh težav, vlogo ponovno poslal na Sklad.

17. Po presoji sodišča navedenim tožnikovim ugovorom ni mogoče ugoditi. Ni namreč mogoče pritrditi tožnikovim razlogom, da bi zaradi težav v spletni aplikaciji Sklad ne prejel nove pogodbe. Že drugostopenjski organ je ugotovil, da je iz posredovanega izpisa razvidno, da je tožnikova pooblaščenka 29. 1. 2015 večkrat dostopala do spletne aplikacije SVZI.net in tudi uspešno pripela dodatni dokument, vendar ga je kasneje izbrisala. Prav tako je drugostopenjski organ ugotovil, da je Sklad dne 30. 1. 2015 opozarjal tožnika, da je njegova vloga za nadomestno izpolnitev kvote nepopolna in jo je potrebno dopolniti, vendar se je tožnikova pooblaščenka ponovno prijavila v spletno aplikacijo SVZI.net šele 2. 2. 2015. Na strani tožnika pa je, da izpolni obveznosti, ki jih izhajajo iz citiranih določb 64. člena ZZRZI. Da bi tožnik navedene obveznosti v obravnavani zadevi izpolnil tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal. 18. Iz navedenih razlogov sodišče zavrača tožnikove ugovore, da naj bi njegova pooblaščenka k drugi napovedi (vlogi) oddala pravilno pogodbo, saj iz navedb tožene stranke in upravnih spisov izhaja, da sistem SVZI.Net beleži vsak posamezen dogodek in da je bilo zabeleženo vsako dejanje tožnikove pooblaščenke (prav tako pa tudi Sklada). Ker je tožnikova pooblaščenka v sistem vstopila ponovno 2. 2. 2015, in tega dne k vlogi pripela ustrezno pogodbo, je Sklad tožnikovo napoved upošteval šele od februarja 2015 dalje. Prav tako sodišče tudi ne more upoštevati tožnikovega sklicevanja na težave s spletno aplikacijo, zaradi česar naj bi prišlo do napake pri oddaji pogodbe. Tega namreč tožnik po presoji sodišča ni izkazal, zgolj sklicevanje, da je imel težave s spletno aplikacijo tudi v mesecu marcu 2015, pa tega ne izkazuje. Dejstvo pa je, da bi tožnik (zaradi zatrjevanih težav) lahko preveril na Skladu, ali je bila napoved pravilno oddana, česar pa ni storil. Tožnikova pooblaščenka pa se 30. 1. 2015 ni odzivala na obvestila Sklada in je v sistem vstopila ponovno šele 2. 2. 2015, ko je bil za napoved za mesec januar 2015 že zamujen rok.

19. Glede na vse navedeno tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Pri tem na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje, da je tožena stranka tožniku vsa prejšnja leta izdajala pozitivne enoletne odločbe o nadomestni izpolnitvi kvote na točno takšno vsebino storitve invalidskega podjetja, nazadnje za leto 2014. Dejstvo je, da je Sklad tožnika pozval in mu dal možnost, da predloži novo pogodbo ali aneks k obstoječi pogodbi. Tožnik je takšno novo pogodbo tudi sklenil, vendar pa je ni posredoval Skladu. Nova pogodba je očitno tudi ustrezne vsebine, saj jo je Sklad upošteval od februarja 2015 dalje in tožniku izdal pozitivno odločbo. Za mesec januar 2015 pa je tožnik zamudil rok. Po presoji sodišča je tožnik, kljub sklicevanju na težave v sistemu, imel po oddaji napovedi (29. 1. 2015) še vedno možnost, da bi preveril ali je napoved (s pogodbo) pravilno oddal, pri čemer je imel tožnik možnost dostopanja do spletne aplikacije Sklada 24 ur dnevno. Zato tožnikovim ugovorom in njegovemu sklicevanju na napake v sistemu ni mogoče slediti. Poleg izpolnjevanja vsebinskih pogojev za ugodno rešitev tožnikove vloge, bi tožnik moral o tem ustrezno obvestiti tudi Sklad na način in v roku, ki ga določa 64. člen ZZRZI. Ker tožnik tega ni storil, pa naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila, kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote, ni več mogoče (deveti odstavek 64. člena ZZRZI). Ker tožnik v zakonsko predpisanem roku ni izpolnil svoje obveznosti iz 64. člena ZZRZI, za zadevo ni relevantno tudi tožnikovo sklicevanje, da je bila tožnikova vloga že prej zavrnjena, čeprav še ni potekel rok, ki mu je bil dan za dopolnitev.

20. Ker sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, sodišče pa v postopku pred njuno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

21. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

22. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.