Jedro

Tožnik je zamudil prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, v prošnji za BPP pa tudi ni izkazal opravičljivih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 161/2014-2 z dne 30. 6. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožnik je 16. 8. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 161/2014-2 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. Ker je bilo iz odločbe Centra za socialno delo Domžale razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za obdobje od 1.4. do 30. 9. 2014, se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi, s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Med drugim se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in iz drugega odstavka 24. člena ZBPP. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je z izpodbijano odločbo ocenil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je tožnikovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo Upravnega sodišča RS ne strinja in da bo s pomočjo dodeljene BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v predmetni zadevi. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Tožnik je neuka stranka in dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da v zadevi ni verjetnih izgledov za uspeh, česar ni obrazložila. Tožnik je upravičen do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. V vsaki demokratični državi bi v takem primeru dobil BPP. S takšnim ravnanjem skuša sodišče doseči, da bi tožnik obubožal. Zaradi nedopustnega ravnanaj odvetnikov in sodišča, je tožnik ostal brez odvetnikov in brez pravne pomoči. Tožnik bo prisiljen sprožiti nove odškodninske in kazenske postopke. Vsebinsko predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, prosi pa tudi za dodelitev BPP in oprostitev vseh stroškov in taks v zadevi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis v predmetni zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Organ za BPP je v predmetni zadevi odločil na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabil. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da je v predmetni zadevi podan verjeten izgled za uspeh, ni izkazan. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da tožnik vložil tožbo zoper odločbo Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014 Upravnega sodišča RS v Ljubljani. S to odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 161/2014-2 z dne 30. 6. 2014 Upravnega sodišča v Ljubljani. S to odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014. S tem sklepom je je bila zavrnjena zahteva tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in posledično tožba kot prepozna zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožbo je tožnik vložil po pošti 14. 1. 2014, prekluzivni rok iz 28. člena ZUS-1 pa se je iztekel 13. 1. 2014. V prošnji za vrnitev v prejšnje stanje tožnik ni izkazal opravičljivih razlogov. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je organ za BPP Upravnega sodišča RS na podlagi razpoložljivih podatkov, ki jih je v izpodbijani odločbi tudi argumentirano obrazložil, pravilno ocenil, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Tožnik je zamudil prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, kar tudi izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani IU 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014. Tožnik pa v prošnji za BPP tudi ni izkazal opravičljivih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Ker v predmetni zadevi pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je organ za BPP utemeljeno na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev BPP v predmetni zadevi. Pravilno pa je tudi uporabil materialno pravo. Sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev pravil postopka.

Neutemeljen je predlog tožnika, da naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitve določb Ustave RS in EKČP oz. drugih nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.