Jedro

Okoliščina, ki izhaja iz podatkov, da je eden od tožencev sodnik višjega sodišča, ki je pritožbeno sodišče za pristojno prvostopenjsko sodišče, in ki je v isti stavbi kot pristojno prvostopenjsko sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča samo po sebi ni tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu prvostopenjskemu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Celju kot krajevno in stvarno pristojnem sodišču vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi motenja posesti.

2. Okrajno sodišče v Celju je s predlogom P 876/2013 z dne 9. 12. 2013 predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navedlo je, da je v pravdi zaradi motenja posesti 26 tožencev, deveti toženec A. A. pa je sodnik Višjega sodišča v Celju. Ker sta pristojno prvostopenjsko in višje sodišče, ki bo v primeru eventualne pritožbe pristojno odločati v njej, v isti stavbi in se sodniki tudi vsakodnevno srečujejo, bi navedena okoliščina utegnila povzročiti dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugih tehtni razlogi.

5. Zatrjevana okoliščina, ki izhaja iz podatkov, da je eden od tožencev sodnik višjega sodišča, ki je pritožbeno sodišče za pristojno prvostopenjsko sodišče, in ki je v isti stavbi kot pristojno prvostopenjsko sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča samo po sebi ni tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu prvostopenjskemu sodišču. Sodniki morajo biti in so sposobni objektivno odločati v vseh sporih, za katere so pristojni, morebiten razumni dvom o objektivni nepristranskosti sodišča pa se praviloma lahko pojavi le v sferi strank, ne pa pri sodišču samem. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da neutemeljenemu predlogu pristojnega okrajnega sodišča v smislu 67. člena ZPP ni mogoče ugoditi.