Jedro

Pogodba o prehodu nepremičnine v državno last, sklenjena po uvedbi arondacije, ima le naravo sporazuma po 60. členu Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59) in ne predstavlja samostojnega pravnega posla, ki bi morda terjal uporabo 5. člena ZDen.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v izpodbijanem delu (tč. I. sklepa sodišča prve stopnje) razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za denacionalizacijo nepremičnin v k.o..., ki naj bi bilo podržavljeno predlagateljičinim staršem I. in M. P.. Istočasno je ugotovilo, da je bil predlog za denacionalizacijo proti nasprotni udeležbi Slovenski odškodninski družbi umaknjen, zaradi česar je v tem obsegu postopek ustavilo. Pritožbo predlagateljice proti sklepu o zavrnitvi denacionalizacijskega predloga je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

Predlagateljica vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odločeno je o zahtevku, ki na spada v sodno pristojnost) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Sklicuje se na dejstvo, da je že v pripravljalni vlogi z dne 17.12.2001 priložila zapisnik o popisu in cenitvi nepremičnin z dne 25.10.1962, iz katerega sledi, da je sporno zemljišče v arondiranem kompleksu. To je razvidno tudi iz dopisa o OLO Maribor z dne 13.3.1963. Med seznamom oseb, ki jih je zajela arondacija, sta navedena kot upravičenca pravna prednika predlagateljice. Odločbe o arondaciji, ki se nanju nanaša, žal ni v arhivu, zaradi česar se predlagateljica v reviziji sklicuje na primerljivo odločbo o arondaciji, ki se nanaša na F. K. Kupne pogodbe z dne 21.10.1962 tako ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka. Pogodba, sklenjena po uvedbi arondacije, ima torej le naravo sporazuma, s tem pa je podana pristojnost upravne enote za reševanje denacionalizacijskega zahtevka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Neizpodbijane in s tem dokončne so dejanske ugotovitve, da sta I. in M. P. z občino ... dne 21.10.1962 sklenila kupno pogodbo, na katere podlagi je pri vložku št. 667 k.o... vknjižena družbena lastnina z navedbo upravnega organa občine ... Do prenosa zemljišča iz zasebne lastnine v državno last je torej prišlo na podlagi citirane kupne pogodbe. Pri tem je revizijsko neizpodbijana ugotovitev, da predlagateljica ni dokazala, da sta njena starša sklenila kupno pogodbo zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti (5. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen). Takšna ugotovitev torej ne more biti več predmet sodnega obravnavanja.

Vendar pa je predlagateljica že med postopkom na prvi stopnji postavila trditev, da so bila zemljišča, ki so s kupno pogodbo prešla v državno last, že poprej na podlagi odločbe upravnega organa arondirana, kar bi pomenilo, da ima pogodba, sklenjena po uvedbi arondacije, le naravo sporazuma iz prvega odstavka 60. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. l. FLRJ, št. 43/59). Kupne pogodbe z dne 21.10.1962 torej ne bi bilo mogoče šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka. Že omenjeni zakon je namreč predvidel sporazume med lastnikom in arondacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje se je z navedeno dilemo sicer ukvarjalo, vendar nanjo ustrezno (procesno) ni odgovorilo. Postavilo se je namreč na stališče, da "ne more zagotovo ugotoviti, ali so bila I. in M. P. zemljišča arondirana, ker predlagateljica ni predložila vseh ustreznih listin, predvsem pa odločbe o arondaciji". V pritožbi in v reviziji predlagateljica sicer pojasnjuje razloge, zakaj ne razpolaga z navedeno odločbo (ta se je verjetno izgubila), njen obstoj pa dokazuje s posrednimi dokazi, predvsem z zapisnikom o zapisu in cenitvi nepremičnin z dne 25.10.1962 in z dopisom OLO Maribor z dne 13.3.1963. Med arondacijskimi primeri, navedenimi v omenjenih listinah, se nahaja tudi primer, ki se nanaša na pravna prednika predlagateljice. Med arondacijskimi zavezanci je poleg pravnih prednikov predlagateljice naveden tudi F. K., .., glede katerega je ustrezna odločba o arondaciji najdena in predložena. O navedenih okoliščinah sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, pa tudi sodišče druge stopnje je - kljub določnim pritožbenim trditvam - štelo, da "je treba zavrniti nadaljnja pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na pravno veljavnost obravnavane kupne pogodbe, da je zemljišče bilo že pred tem arondirano".

V navedenem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da v svoji odločitvi ni navedlo ustreznih razlogov, ki se nanašajo na morebitno ugotovitev, da kupoprodajne pogodbe z dne 21.10.1962 ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, ker je bila že poprej izvedena arondacija s posledičnim prehodom spornih nepremičnin v državno lastnino. V tem primeru se namreč odpira vprašanje, ali ne gre morebiti za pristojnost upravnega organa za odločitev o denacionalizaciji spornih nepremičnin (gl. odločbo ustavnega sodišča, opr. št. U-II-253/00 z dne 19.10.2000).

Po povedanem je revizijsko sodišče izpodbijani sklep v obsegu odločitve o nasprotnem udeležencu Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (tč. I. sklepa sodišča prve stopnje) razveljavilo po določbi prvega odstavka 379. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob sicer neizpodbijani (in dokončni) zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka po določbi 5. člena ZDen, naj sodišče prve stopnje v skladu s stališčem predlagateljice odloči o morebitni upravni pristojnosti za odločitev o denacionalizacijskem zahtevku. Revizija se namreč izrecno sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.