Jedro

Sodišče mora stranko, ki je vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozvati na dopolnitev predloga, četudi je predlog vložila po odvetniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

Zoper takšno odločitev se toženec po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje, predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ter povrnitev pritožbenih stroškov. Prvostopenjskemu sodišču očita, da bi ga skladno z določbami ZUP moralo pozvati, da v določenem roku predloži izjavo o premoženjskem stanju in potem vsebinsko odloči o predlogu. Le v kolikor te izjave v danem roku ne bi predložil, bi lahko sodišče predlog zavrglo. Tako je izpodbijana odločitev nepravilna in je toženec upravičen tudi do povrnitve pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da toženec predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil potrebne izjave o svojem premoženjskem stanju, ki je nujna za obravnavo predloga. Tako gre za nepopolno vlogo, vendar pa je takšno vlogo vložil odvetnik, zato sodišče v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP ni bilo dolžno stranko pozivati na dopolnitev vloge, temveč jo je zavrglo.

Dejansko sodišče prve stopnjo glede na določbo noveliranega 2. odstavka 108. člena ZPP ni rabilo postopati s pozivom na dopolnitev nepopolnega predloga, vendar pa bi bilo takšno ravnanje pravilno na drugi podlagi. Pritožbeno sodišče namreč sodi, da je treba pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker sodišče v tej zadevi z uporabo določb ZUP v postopku odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odstopa od dosedanje prakse uporabe določb ZPP, pojasnjuje razloge za svoj odstop. Odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks ni le postransko vprašanje pravdnega postopka, četudi so sodne takse del pravdnih stroškov (slednji pa so postransko oziroma akcesorno vprašanje pravdnega postopka). Plačilo sodne takse je posebna obveznost stranke v odnosu do države. Tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse je zgolj vprašanje odnosa med državo in prosilcem, nič od opisanega pa ne predstavlja civilnega razmerja. Vprašanja sodnih taks sicer niso klasična upravna vprašanja, ampak gre za tako imenovane druge javno pravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. Ker ZST-1 postopkovnih določb ne vsebuje in glede njih ne napotuje na drug predpis, je treba v tovrstnih zadevah smiselno uporabiti določbe ZUP.

Ravnanje sodišča prve stopnje, ko bi moralo pritožnika pozvati, naj dopolni nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, četudi ga je vložil odvetnik, bi bilo pravilno glede na določbo člena 67 ZUP.

Upoštevajoč navedeno, je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP oziroma 3. odstavek 351. člena ZUP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišča prve stopnje toženca pozvati na dopolnitev vloge in v primeru, da bo temu pozivu sledil, njegov predlog tudi vsebinsko obravnavati. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).