Jedro

Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.

Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.

Izrek

Umik pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2866/2008-III, z dne 1.12.2009 se vzame na znanje.

Pritožba zoper sklep z dne 20.10.2010 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati prvotožeči stranki odškodnino v višini 8.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2008 dalje do plačila (I. točka izreka odločbe), da je tožena stranka dolžna plačati drugotožeči stranki odškodnino v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2008 dalje do plačila (točka II. izreka odločbe), toženi stranki je prepovedalo posegati v osebnostne pravice tožečih strank, zaradi česar ji je prepovedalo v bodoče objavljati članke in prikazovati fotografije tožečih strank, s katerim se prikazuje intimno in spolno življenje tožnikov M in R (točka III. izreka odločbe) ter zavrnilo tožbeni zahtevek , da je tožena stranka dolžna plačati prvotožeči stranki odškodnino v višini 22.000,00 EUR ter drugotožeči stranki odškodnino v višini 20.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2008 do plačila (IV. in V. točka izreka odločbe). Sklenilo je še, da se predlog tožeče stranke za izključitev javnosti zavrne (VI. točka izreka odločbe) ter da pravdne stranke nosijo svoje stroške pravdnega postopka (VII. točka izreka odločbe).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka, nato pa je z vlogo z dne 9.9.2009 pritožbo umaknila. Po določbi 2. odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker pritožbeno sodišče o pritožbi v obravnavanem sporu do prejema umika pritožbe še ni odločilo, je sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Z izpodbijanim sklepom, opr. št. P 2866/2010-III, z dne 20.10.2009 je sodišče prve stopnje odvetnico S. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila odvetnica S. iz vseh pritožbenih razlogov in je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, na kateri pravni podlagi naj bi bil sklep izdan. Opozarja, da iz zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, na katero odvetnikovo dejanje in besedo naj bi se odvetnica odzvala z domnevnimi žalitvami. Tudi ni jasno, v čem naj bi bile besede odvetnice za odvetnika žaljive. Če odvetnica sodišče opozori na neprimerno obnašanje odvetnika nasprotne stranke in ga opozori, da ne sme skakati v besedo in da mora biti tiho, kadar ni na vrsti, da podaja ali postavlja vprašanja strankam oz. pričam, ni to prav v ničemer žaljivo. V nadaljevanju je pritožnica obširno obrazložila potek in dogajanje na sami obravnavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga izpodbijanega sklepa je v 11. čl. in 304. čl. ZPP. V skladu s 1. odstavkom 11. člena ZPP si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in mora onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (2. odstavek 11. člena ZPP). Med primere zlorabe procesnih pravic lahko štejemo: 1. zlorabo pravice do tožbe oz. do sodnega varstva, 2. kršitev načela načela resnicoljubnosti, 3. nedovoljeno razpolaganje, 4. namerno škodovanje drugemu, 5. izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka, 6. konstruiranje pristojnosti, 7. žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev v postopku. Če kdo, ki se udeleži postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po 3. odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo (1. odstavek 304. člena ZPP). Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi, kot to zmotno meni pritožnica. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.

Pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki se tiče neprimernega vedenja pritožnice, ni utemeljen.

Iz zapisnika o glavni obravnavi jasno izhaja, da se je pritožnica na naroku dne 13.11.2009 vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave in ne med prekinitvijo obravnave, kot to zatrjuje v pritožbi. Pritožnica je zapisnik podpisala in s tem potrdila resničnost zapisanega, pri tem pa tudi ni ugovarjala zoper vsebino zapisnika, kot ji to omogoča 2. odstavek 124. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa tudi ne sledi pritožničini navedbi, da je zapisnik podpisala, ker je bila v porušenem duševnem stanju, saj iz zapisnika izhaja, da je aktivno sodelovala na glavni obravnavi s postavljanjem vprašanj, tako strankam kot tudi pričam, kar ne omogoča zaključka, da je zapisnik podpisala iz razloga „porušenega zdravstvenega stanja“. Zatrjevano dejstvo v pritožbi, da je reševalca iz mobilnega telefona klicala njena tajnica po naročilu pritožničinega zdravnika, ni pomembno, saj sodišče odvetnico ni kaznovalo zaradi pristopa reševalca urgentne službe UKC na narok, temveč iz drugih razlogov, ki jih je v obrazložitvi sklepa natančno zapisalo sodišče prve stopnje.

Samo navajanje napak pri sojenju sodišča prve stopnje sicer ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojanstva, izražanje negativnih vrednostnih ocen kot očitki, da je obravnava farsa, da naj bi sodnica pooblaščenki podtikala izjave, da ji izjave prireja, da naj bi jo na obravnavi maltretirali ter da sodišče odgovora ne zahteva in se le smeje, pa so žaljivi za sodišče in za pravno državo.

Pooblaščenka toženca je podala tudi negativne vrednostne sodbe o delu pooblaščenca tožeče stranke, in sicer, da pooblaščenec laže, da naj bo tiho ter da se grdo obnaša. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled tako sodstvu kot tudi toženi stranki. Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti je namenjeno varstvu po citiranih določbah ZPP. Pooblaščenka je odvetnica in kot pravna strokovnjakinja bi se še toliko bolj morala zavedati pomena svojega ravnanja. Pri izjavljanju odvetnika je izjemnega pomena, da stranke v postopku spoznajo, da žaljiva ostrina nastopa pred sodiščem ni dokaz kakovostnega zastopanja odvetnika (odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-145/03). Pritožnica bi prav tako lahko svoje nestrinjanje s stališčem pooblaščenca tožeče stranke izrazila na drug način in ne z žaljivo izjavo, da laže, da se grdo obnaša ter da naj bo tiho. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožnice, da mora odvetnik v interesu svoje stranke skrbeti, da sodišče opozarja na navedbe, za katere je prepričan, da so neresnične, ne glede na to, ali jih poda priča, nasprotna stranka ali njen zagovornik, vendar pa je opozorila in nasprotovanja nasprotnim udeležencem potrebno podati na primeren in korekten način. Izrazi in način, ki jih je pri nasprotovanju in opozarjanju uporabila pooblaščenka tožene stranke, pa so po prepričanju pritožbenega sodišča žaljive vrednostne ocene, ki izražajo zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in nimajo ničesar skupnega s kakovostnim zastopanjem stranke.

Zmotno je tudi pritožničino stališče, da odvetnik nasprotnega odvetnika lahko opozori, da ne sme skakati v besedo in da naj bo tiho. Sodnik vodi glavno obravnavo in izvaja dokaze in daje besedo strankam (1. odstavek 298. člena ZPP). Gre za procesno vodstvo sodišča, kar pomeni, da lahko samo sodnik nasprotnega udeleženca opozarja na to, da npr. ne sme skakati v besedo in da mora biti tiho, kadar ni na vrsti, da podaja ali postavlja vprašanja strankam oz. pričam in ne pritožnica, kajti o vseh vprašanjih procesnega vodstva odloča sodnik in vsi udeleženci se mu morajo podrejati.

Po 1. odstavku 304. člena ZPP lahko sodišče z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR (11. člen) kaznuje tistega, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda. Ocena sodišča prve stopnje, da je glede na številne žalitve in oviranje dela sodišča, primerna denarna kazen v višini 500,00 EUR, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ni podan noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov, in ne razlogov, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.