- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Up-326/96
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Up-326/96
2.4.1997
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z. J. iz Š., ki jo zastopa A. V. Z. z V. na seji senata dne 2. aprila 1997
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba Z. J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 616/94 z dne 12.9.1996, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1709/93 z dne 23.3.1994 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. III P 142/91 z dne 28.6.1993 se ne sprejme v obravnavo.
O b r a z l o ž i t e v
1.Pritožnica ni uspela s tožbenim zahtevkom, da ji morata toženi stranki nerazdelno plačati odškodnino za škodo, nastalo v prometni nezgodi. Sodišča vseh treh stopenj so ugotovila, da je za nezgodo kriva sama.
2.Nezadovoljna s takim izidom pravde zatrjuje pritožnica kršitev človekove pravice iz 22. člena (enako varstvo pravic) in iz 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Slednjo vidi v tem, da izvedenec ni povabil stranke k ogledu na kraju prometne nezgode in da sodišče ni sprejelo dokazovanja z izvedenskim mnenjem, ki ga je predložila sama.
Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb ali pa njihovo spremembo v njen prid.
V čem naj bi bila kršitev pravice do enakega varstva pravic, pritožnica v sicer zajetni (pooblaščenčevi) obrazložitvi pritožbe ne pove. Za tako kršitev bi šlo predvsem, če bi sodišče v pritožničini zadevi uporabljalo materialno ali procesno pravo drugače kot sicer, ali če bi bila pritožnica v nasprotju z zakonom prikrajšana za možnost enakopravnega sodelovanja v postopku in uveljavljanja svojih interesov v njem. To se očitno ni zgodilo.
Pritožničine trditve, da je bil kršen 29. člen Ustave, pa tudi niso utemeljene, saj ta člen vsebuje pravna jamstva v kazenskem, ne v pravdnem postopku.
4.Očitno torej ne gre za zatrjevani kršitvi človekovih pravic. Ustavno sodišče pa ne more presojati, ali je v izpodbijanih sodbah materialno ali procesno pravo prav uporabljeno in ali je dejansko stanje prav in popolno ugotovljeno; Ustavno sodišče namreč ni instanca rednemu sodstvu.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Namestnik pedsednika senata
dr. Lojze Ude