Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba III U 52/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.52.2015 Upravni oddelek

Inšpekcijski postopek sklep o izvršbi izpodbijanje izvršilnega naslova zastaranje
Upravno sodišče
16. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe je akt, katerega izdaja temelji na izvršljivi odločbi, zato zoper njega ZUP v določilu 292. člena dopušča pritožbo, ki se lahko nanaša le na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ ugotovil, da je 3. točka izreka odločbe številka 06122-2943/2008/5 z dne 22. 12. 2008 postala dne 14. 1. 2009 izvršljiva in da se dovoli njena izvršba, v tej točki pa so bile izrečene različne prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Z istim sklepom je bilo tožeči stranki tudi odrejeno, da mora takoj po vročitvi tega sklepa prenehati z oddajo restavracije v objektu na zemljišču s parc. št. 1376/2 k.o. ... v najem in prenehati v njem opravljati gospodarsko dejavnost - gostinstvo. Če bo tožeča stranka v nasprotju z naloženo obveznostjo prenehanja oddajanja objekta v najem in prenehanja opravljanja gostinstva nadaljevala s temi dejavnostmi, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 40.000,00 EUR za pravno osebo.

2. V obrazložitvi sklepa prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v 3. točki izreka navedene odločbe z dne 22. 12. 2008 bilo izrečenih več prepovedi, med drugim tudi prepoved uporabe objekta ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. 3. točka izreka odločbe z dne 22. 12. 2008 je postala izvršljiva 14. 1. 2009. Gradbeni inšpektor je 21. 10. 2014 opravil kontrolni ogled obravnavanega objekta in na mestu samem ugotovil, da restavracija obratuje. Dejavnost v njej opravlja podjetje A. d.o.o. Objekt se kljub prepovedi uporablja, ker ga je tožeča stranka ne glede na prepoved oddala v njem in s tem omogočila uporabo tretji osebi. Tožeča stranka tako krši izrečene prepovedi po 158. členu ZGO-1. Če bo tožeča stranka v nasprotju z naloženo obveznostjo prenehanja oddajanja objekta v najem in prenehanja opravljanja gostinske dejavnosti nadaljevala s tem, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 40.000,00 EUR, kar je skladno s prvim in drugim odstavkom 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Višine denarne kazni pa je določena v tretjem odstavku 298. člena ZUP in v 148. členu ZGO-1. 3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da gre v konkretnem primeru za sklep, ki se nanaša na izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, s katero je gradbeni inšpektor inšpekcijskemu zavezancu izrekel ukrep ustavitve gradnje, ki velja, dokler si zavezanec ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Inšpekcijska odločba se torej ne nanaša na prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti v spornih prostorih, ampak na ustavitev gradnje. Nadalje tožeča stranka navaja, da je sklep o dovolitvi izvršbe nezakonit tudi iz razloga, ker je sama odločba z dne 22. 12. 2008 nična, nična odločba pa ni izvršljiva. Tožeča stranka je že podala predlog za izrek ničnosti, o katerem pa do današnjega dne še ni bilo odločeno. Nična je odločba zato, ker je ni mogoče izvršiti. Gradbeni inšpektor je zahteval, naj tožeča stranka pridobi spremembo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je že zgrajen in je zanj pridobljeno tudi uporabo dovoljenje. Ne glede na navedeno pa je izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja z dne 22. 12. 2008 tudi že zastarala. Od pravnomočnosti in izvršljivosti pa do dneva izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe je namreč poteklo že več kot pet let. Tožeča stranka še navaja, da je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo dne 7. 11. 2014, ker pa o njej ni bilo odločeno v 60-tih dneh je dne 4. 2. 2015 naslovila novo zahtevo za odločitev o vloženi pritožbi, vendar pa o njeni pritožbi ni bilo odločeno niti v nadaljnjem roku sedmih dni, zato je vložena predmetna tožba. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, razveljavitev dejanj izvršbe in povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, ki ga je sodišče prejelo dne 21. 5. 2015, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Ko je sodišče tožečo stranko s sklepom številka III U 52/2015-10 z dne 25. 5. 2015 pozvalo, naj tožbo v roku 8-ih dni popravi tako, da postavi zahtevek, kot mora biti postavljen s tožbo zaradi molka organa, je tožena stranka na ta poziv odgovorila, da je medtem prejela tudi že odločbo pritožbenega organa, ki je njeno pritožbo zavrnil, zato so odpadli razlogi za izdajo oziroma vročitev odločbe zaradi molka organa. Nadalje navaja, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah, podrejeno pa navaja, naj se predmetna vloga šteje kot nova tožba. Vztraja pri zahtevku, kot ga je postavila v prvotni tožbi.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče najprej ugotavlja, da je bila tožba vložena iz razloga, ker je prišlo do molka organa na drugi stopnji, ker drugostopenjski organ o pritožbi tožeče stranke ni odločil v 60-ih dneh. Prvi odstavek 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15-ih dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. V obravnavani zadevi sodišču ni bilo potrebno pozvati tožnika, naj po izdaji drugostopenjskega akta sporoči, ali vztraja pri tožbi, saj je tožeča stranka sama obvestila sodišče o izdaji drugostopenjske odločbe ter sporočila, da pri tožbi vztraja.

8. Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je sklep prvostopenjskega organa pravilen in zakonit in je prvostopenjski organ navedel tudi utemeljene razloge za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. V obravnavani zadevi je sporen sklep o izvršbi, ki se nanaša le na 3. točko izreka inšpekcijske odločbe z dne 22. 12. 2008. Pri sklepu o dovolitvi izvršbe gre za akt, s katerim se zagotavlja realizacija odločbe, ki se izvršuje. Sklep o dovolitvi izvršbe mora vsebovati podatek o izvršljivosti odločbe, ki se izvršuje, vsebovati mora tudi podatke o načinu izvršbe. Sklep o dovolitvi izvršbe je torej akt, katerega izdaja temelji na izvršljivi odločbi, zato zoper njega ZUP v določilu 292. člena dopušča pritožbo, ki se lahko nanaša le na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Iz navedenih razlogov tudi sodišče ne more upoštevati tistih tožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija pravilnost inšpekcijske odločbe z dne 22. 12. 2008, saj tovrstni tožbeni ugovori v skladu z 292. členom ZUP niso upoštevni.

10. Sodišče pa se tudi ne strinja s tožbenimi navedbami, da se inšpekcijska odločba z dne 22. 12. 2008 ne nanaša na prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti v spornih prostorih, pač pa le na ustavitev gradnje. Iz odločbe gradbenega inšpektorja z dne 22. 12. 2008 namreč izhaja, da se ta odločba ne nanaša zgolj na ustavitev gradnje, na to se nanaša le prva točka izreka odločbe, druga točka se nanaša na to, da mora tožeča stranka zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja, tretja točka izreka pa določa več prepovedi in zgolj na ta del inšpekcijske odločbe se nanaša izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe.

11. Sodišče pa prav tako ne more slediti tožbenim navedbam, da je izvršitev odločbe že zastarala, saj niti ZUP niti ZGO-1 ne določata, da bi inšpekcijski ukrepi lahko zastarali, za kaj takega ni zakonske podlage.

12. Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

13. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia