Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Predlagatelji so vložili predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ..., ki stoji na parc. št. 1170, k. o. ... (katere solastniki so vsak do 1/3), in sicer za parc. št. 1171 in 1712/1. Bistvo razhajanj med udeleženci je bilo v tem, kateri kriterij iz 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1) naj se uporabi pri konkretni določitvi obsega pripadajočega zemljišča. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nepremičnini s parc. št. 1171/2 in 1172/4, obe k. o. ..., pripadajoče zemljišče stavbe, stoječe na nepremičnini s parc. št. 1170 na naslovu .... Zavrnilo je zahtevek v delu, ki se je nanašal na nepremičnino s parcelno št. 1172/5 in odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist A. A., B. B. in C. C., vsakega do 1/3. Predlog za ustanovitev odkupne pravice na nepremičninah 1171/1 in 1171/3 je zavrnilo.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišče prve stopnje.
4. Prvi nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede treh vprašanj, glede katerih naj sodne prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo oziroma naj bi odločitev sodišča druge stopnje od nje odstopala:
5. Ali lahko sodišče, kot je storilo v okoliščinah konkretnega primera, kljub izrecno izraženi pogodbeni volji strank glede obsega pripadajočega zemljišča k stavbi, določi pripadajoče zemljišče v širšem obsegu od v pogodbi dogovorjenega?
6. Katero merilo in kriterije bi moralo sodišče v konkretnem primeru uporabiti pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča: ali načrtovanje v prostorskih aktih ob nakupu hiše v režimu družbene lastnine; ali prostorske akte in upravna dovoljenja iz časa gradnje; ali posamične pravne akte, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo; in ali merilo dejanske urejenosti v času podržavljenja zemljišča?
7. Ali je sodišče pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena leta 1901, kupljena leta 1989 in dograjena v letu 1995, uporabilo pravilna merila in kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1?
8. Predlog ni utemeljen.
9. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).