22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., Republika Ž., ki ju zastopa C. C. C. iz Z., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 798/2006 z dne 24. 5. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je zavrnilo prošnji za azil pritožnikov. Zoper navedeno odločitev sta pritožnika vložila tožbo, ki ji je Upravno sodišče ugodilo. MNZ je vložilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.

2.Pritožnika se ne strinjata z odločitvijo Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo odločitev MNZ, s katero je bila njuna prošnja za azil zavrnjena kot očitno neutemeljena. Podrobneje opisujeta stanje na Kosovu in potek njunega postopka od prihoda v Republiko Slovenijo do izdaje izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča. Pritožnika zatrjujeta kršitev 5., 8., 14., 48. in 65. člena Ustave. Navajata, da sodišča v njunem postopku niso varovala človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato naj bi bila kršena 5. in 8. člen Ustave. Po mednarodnih konvencijah naj bi bili Romi zaščitena manjšina, zato naj bi bila njihova prošnja za azil upravičena. Pritožniki naj bi bili prisiljeni zapustiti svojo matično državo zaradi romske narodnosti in muslimanske veroizpovedi. Z zavrnitvijo prošnje za azil naj bi se nadaljevala diskriminacija, zato naj bi bil kršen 14. člen Ustave. Z "odrekanjem pravice do pribežališča v prvi varni državi" naj bi bil kršen tudi 48. člen Ustave. Ustava v 65. členu varuje pripadnike romske narodnosti, zato naj bi bila izpodbijana sodba v neskladju s tem ustavnim določilom. Pritožnika še navajata, da naj bi Ustavno sodišče ustavne pritožbe v azilnih zadevah obravnavalo v nasprotju z vrstnim redom. Menita, da se s tem diskriminira druge pritožnike. Pritožniki tudi prosijo za oprostitev plačila takse.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Z zatrjevanjem, da so jima bile v postopku kršene ustavne pravice zaradi pripadnosti romski skupnosti, pritožnika uveljavljata kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Po določbi prvega odstavka 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Navedbe pritožnikov, da so jima bile kršene ustavne pravice, ker sta pripadnika romske skupnosti, niso utemeljene, saj nimajo podlage v izpodbijani sodni odločbi. Izpodbijana sodba se na to, da sta pritožnika pripadnika romske skupnosti, ne opira. Drugih okoliščin v zvezi z zatrjevano kršitvijo pa pritožnika ne izkazujeta. Zato očitno ne gre za kršitev prvega odstavka 14. Ustave.

5.Dejstvo, da je bila prošnja za azil zavrnjena pritožnikoma, ki sta romske narodnosti, samo po sebi ne more pomeniti kršitve 48. in 65. člena Ustave, drugih razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevani kršitvi, pa pritožnika ne navajata. Ker sta 5. in 8. člen vsebovana v splošnih določbah Ustave in ne urejata kakšne izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Pritožnika predlagata tudi oprostitev plačila sodnih taks. Ustavno sodišče pojasnjuje, da pritožnikoma v postopku pred Ustavnim sodiščem ni treba plačati sodne takse.

8.V zvezi z navedbami pritožnikov, da naj bi ustavne pritožbe v azilnih zadevah obravnavalo v nasprotju z vrstnim redom, Ustavno sodišče pojasnjuje, da je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr. – v nadaljevanju Poslovnik) dolžno kot prednostne zadeve obravnavati zadeve, za katere je v predpisih, ki se uporabljajo na podlagi ZUstS, določeno, da jih mora sodišče obravnavati in o njih odločati hitro. Ker Zakon o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – ZAzil) določa kratke roke, v katerih morajo pristojna sodišča odločiti o azilnih zadevah, so take ustavne pritožbe v postopku pred Ustavnim sodiščem prednostne. Ustavno sodišče jih v okviru istovrstnih zadev rešuje po vrstnem redu.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan