Jedro

Plačilo prispevkov (in ne obračun) za pokojninsko zavarovanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po svoji vsebini denarna terjatev, za poplačilo denarnih terjatev pa so sredstva izvršbe taksativno našteta v 30. členu ZIZ. Predlagano izvršilno sredstvo z denarnim kaznovanjem dolžnika z denarno kaznijo dolžnika za izterjavo denarne terjatve ni predvideno in je zato sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo in se tudi v izpodbijanem sklepu nepravilno opredelilo, da gre za nenadomestno obveznost (hkrati pa navedlo, da je le dolžnik zavezanec za plačilo prispevkov), nepravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrne, upnica pa mora v roku 15 dni povrniti dolžnici stroške ugovora v višini 70,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Upnica je dolžna dolžnici v osmih dneh povrniti 140,45 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Upnica sama krije stroške svojega odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 5. 4. 2007 zoper sklep o izvršbi opr. št. In 398/06 z dne 20. 3. 2007 zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnica dolžna upnici povrniti 187,71 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka) ter da dolžnik sam nosi ugovorne stroške (III. točka izreka).

Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, ki jih tudi obširno pojasnjuje. Glede na razloge za odločitev višjega sodišča o pritožbi, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, podrobnejši povzetek celotne vsebine pritožbe ni potreben. Dolžnica med drugim uveljavlja, da je terjatev upnice po svoji vsebini denarna terjatev, zato v predmetni zadevi pogoj za izrek denarne kazni ni podan. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnice ugodi in upnici naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovljen postopek sodišču prve stopnje.

Upnica je v odgovoru na pritožbo sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in mu dolžnici naloži v plačilo nadaljnje stroške postopka, odmerjene po sodišču z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila, vse v osmih dneh od prejema sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju: ZIZ).

Upnica je predlagala, sodišče prve stopnje pa dovolilo, izvršbo na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka II Pd 227/2003 z dne 10. 6. 2003, na podlagi katere je dolžnica dolžna upnici plačati prispevke za pokojninsko zavarovanje v višini, kot če bi delala za čas od 15. 11. 2002 do 10. 11. 2003, ko je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja. Predlog in sklep za izvršbo temeljita na določilu 226. člena ZIZ, ki določa, da če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more storiti namesto njega nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti, s sklepom o izvršbi pa izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je zahtevek upnice po svoji vsebini denarna terjatev, saj je zahtevano plačilo (in ne obračun) prispevkov za pokojninsko zavarovanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v korist upnice. Gre torej za denarno terjatev, za poplačilo denarnih terjatev pa so sredstva izvršbe taksativno našteta v 30. členu ZIZ. Predlagano izvršilno sredstvo z denarnim kaznovanjem dolžnika za izterjavo denarne terjatve ni predvideno in je zato sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo in se tudi v izpodbijanem sklepu nepravilno opredelilo, da gre za nenadomestno obveznost (hkrati pa navedlo, da je le dolžnik zavezanec za plačilo prispevkov), nepravilno uporabilo materialno pravo. Pravilno predlagano sredstvo izvršbe je namreč začetna materialna predpostavka izvršbe in če ni izpolnjena, je treba predlog za izvršbo zavrniti (prim. prvi odstavek 40. člena ZIZ, glede predpostavk pa tudi načelno pravno mnenje, občna seja VS RS 30. 6. 2004, Pravna mnenja I/2004). Višje sodišče je iz teh razlogov pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi pa spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrne.

V skladu z zgornjimi ugotovitvami je treba dolžnici priznati tudi stroške njenega ugovora zoper sklep o izvršbi (šesti odstavek 38. člena ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003) in 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS, številka 20/1997 s spremembami) gredo dolžnici stroški sestave ugovora v višini 150 odvetniških točk (6. točka tarifne številke 27) ter 2% materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,459 EUR znaša 70,23 EUR, od navedenega zneska pa je sodišče druge stopnje priznalo tudi zakonske zamudne obresti. Stroškov posveta s stranko v višini 50 odvetniških točk pa sodišče ni priznalo, saj je to opravilo že zajeto v okviru povračila stroškov za sestavo vloge oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi.

Upoštevaje zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnice ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker je dolžnica s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ in veljavne Odvetniške tarife priznalo stroške sestave pritožbe v višini 300 točk (6. točka tarifne številke 27 Odvetniške tarife) in 2% materialnih stroškov, kar vse skupaj znaša 140,45 EUR, od navedenega zneska pa je priznalo tudi zakonske zamudne obresti.

Glede stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnica sama, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (peti odstavek 38. člena ZIZ).