Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zahteva po opredeljeni zahtevi za povrnitev stroškov pomeni, da mora stranka podati znesek stroška, ki ga zahteva (zahtevek) in opravilo, v zvezi s katerim so stroški nastali (pravotvorno dejstvo).
Primarno stroškovno pravilo v nepravdnih postopkih je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. ZNP v 35. členu sicer predvideva izjeme od tega primarnega pravila, vendar pa nobena od teh izjem v konkretnem primeru ni izkazana. To velja tudi glede Izjema iz petega odstavka 35. člena ZNP ni bila izkazana. Iz spisa namreč ne izhaja, kaj je bil razlog za umik predloga ter za soglasje nasprotnega udeleženca k umiku. Nasprotni udeleženec v stroškovni zahtevi tudi ni trdil, da bi stroški s sprožitvijo postopka in s kasnejšim umikom nastali po krivdi predlagateljice.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov nepravdnega postopka.
Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni in stroškovni zahtevi ugodi. Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni dovolj opredeljeno navedel stroškov postopka. Navedel je pravno opravilo in višino stroškov. Navedba pravne kvalifikacije ni dolžnost stranke.
Pritožba je bila vročena predlagateljici. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je sicer napačno uporabilo pravilo drugega odstavka 163. člena ZPP (1), ki od stranke zahteva, da mora opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Navedeno pravilo stranki namreč nalaga, da določi znesek, ki ga zahteva (zahtevek) in navede opravilo, v zvezi s katerim so stroški nastali (pravotvorno dejstvo). To je nasprotni udeleženec tudi storil. Vendar pa je odločitev o zavrnitvi stroškovne zahteve utemeljena iz drugih razlogov. Primarno stroškovno pravilo v nepravdnih postopkih je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP (2)). Tako je zato, ker v nepravdnem postopku ne gre za to, katera stranka bo v postopku uspela, marveč je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih razmerij. ZNP v 35. členu sicer predvideva izjeme od tega primarnega pravila, vendar pa nobena od teh izjem v konkretnem primeru ni izkazana. To velja tudi glede izjeme iz petega odstavka 35. člena ZNP. Iz spisa namreč ne izhaja, kaj je bil razlog za umik predloga ter za soglasje nasprotnega udeleženca k umiku. Nasprotni udeleženec v stroškovni zahtevi tudi ni trdil, da bi stroški s sprožitvijo postopka in s kasnejšim umikom nastali po krivdi predlagateljice. Podlage za zaključek, da je podan primer iz petega odstavka 35. člena ZNP, ne pa za primer, ko je šlo za poskus ureditve medsebojnega razmerja, tako ni.
Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Pritožnik s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni mogla v ničemer spremeniti svojega pravnega položaja. Vsaka stranka že zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (primerjaj 155. člen ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji).
(2) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 in nadaljnji).