Jedro

Varstvo pravic delavcev na obrambnem področju se tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavlja po določbi 100.a člena ZObr. Tožnik bi iz tega razloga za dopustnost tožbe, s katero je uveljavlja domnevo, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, predhodno moral podati ustrezno zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo za ugotovitev, da je tožniku dne 13. 4. 2007 nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zato mu še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi št.: 1000-2/2006-1738 z dne 11. 1. 2007. Tožena stranka je tožnika dolžna pozvati nazaj na delo v 8 dneh od izdaje sodbe sodišča prve stopnje in mu ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za dolžnost vojaka za določen čas 5 let, v 8 dneh pod izvršbo. V tožnikovo delovno knjižico mu je dolžna čas od 13. 4. 2007 dalje vpisati kot delovno dobo, ga prijaviti nazaj v zavarovanje in mu iz naslova plače za čas od 13. 4. 2007 do prevzema nazaj na delo obračunati bruto plače z vsemi dodatki, kot jih je imel tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja, plačati davke in prispevke, tožniku pa nato izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega petega dne v mesecu od 13. 4. 2007 dalje do plačila, tožniku pa povrniti stroške tega postopka, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je zmotno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe 100. a člena Zakona o obrambi, ki se uporablja kot specialni predpis in ki določa, da lahko delavec, ki ni zadovoljen z odločitvijo delodajalca, vloži zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja na pristojni organ delodajalca in se ugovor vroči ministru oz. pooblaščeni osebi, ki je odločala o delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen akt, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici, obveznosti in odgovornosti. Tožnik namreč dne 13. 4. 2007, ko mu je prenehalo delovno razmerje in mu je bilo poseženo v njegove pravice, ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki. To pa pomeni, da ni bil več delavec v smislu določb Zakona o obrambi, zato 2. odstavek 100. a člena Zakona o obrambi zanj ne more predstavljati nobene pravne podlage. Tožnik ne bi mogel vložiti zahteve za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, saj ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki. Prav tako ne bi mogel vložiti ugovora, ker mu ni bil izdan noben sklep o prenehanju delovnega razmerja. Iz tega razloga je bil tožnik upravičen neposredno uveljavljati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem, na podlagi 3. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih. Tožnik je vložil tožbo v roku, ki ga predvideva citirani člen ZDR, zato je bilo dolžno sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati po vsebini. Ker je tožbo zavrglo, je bistveno kršilo določila postopka ter napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi pravilno uporabljenih predpisov, na katere se je sklicevalo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, tožbo zavrglo.

Iz podatkov v spisu in iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 3 mesecev dne 11. 1. 2007 (priloga A2), za čas od 14. 1. 2007 do 13. 4. 2007, za dolžnost vojaka. Gre torej za sklenitev pogodbe o zaposlitvi na obrambnem področju. Po določbi 1. odstavka 88. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/94 in nasl. - ZObr) veljajo za delavce na obrambnem področju predpisi o javnih uslužbencih, če s tem zakonom ni določeno drugače. Uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ureja 100.a člen ZObr. Delavec, ki je zaposlen na obrambnem področju, ima pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitve o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, določeni s pravili službe v Slovenski vojski. Zahtevo vloži delavec pri ministru oz. pooblaščeni osebi (2. odstavek 100. a člena ZObr). O zahtevi oz. ugovoru odloči minister oz. pooblaščena oseba, ki mora pred odločitvijo zahtevati mnenje reprezentativnega sindikata, ki pa za odločitev ni obvezujoče (5. odstavek 100. a člena ZObr). Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru, ali če minister oz. pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču (8. odstavek 100. a člena ZObr). Po določbi 5. odstavka 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZJU) je zoper sklep o pravici oz. obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.

Med strankama ni bilo sporno, da tožnik pri toženi stranki ni vložil zahteve za varstvo pravic v zvezi z zatrjevanimi kršitvami določb ZJU in ZObr pri sklepanju sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas treh mesecev.

Zmotno je stališče pritožbe, da za tožnika v obravnavanem sporu ni mogoče uporabiti citiranih določb ZObr in ZJU iz razloga, ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 4. 2007, s tem pa tudi status javnega uslužbenca. Zaradi tega naj bi po stališču pritožbe prišle v poštev določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2 in nasl. - ZDR), natančneje 3. odstavek 204. člena ZDR, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti, v roku 30 dni od dneva vročitve oz. od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Za tako stališče namreč ni pravne podlage. Tožena stranka naj bi s sklenitvijo sporne pogodbe o zaposlitvi tožnika na obrambnem področju kot javnemu uslužbencu kršila določbe ZJU in ZObr. Za uveljavljanje morebitnega kršenja pravic iz delovnega razmerja je bilo torej potrebno uporabiti citirane določbe 100. a člena ZOBR, z vložitvijo zahteve za uveljavljanje pravic, nadalje morebitnega ugovora zoper odločitev tožene stranke o tej zahtevi in šele nato z vložitvijo (tožbe) pri pristojnem sodišču, v skladu z 8. odstavkom 100.a člena ZObr. Dejstvo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po poteku sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, na to obveznost tožnika pred vložitvijo tožbe oz. zahteve za sodno varstvo pravic nima nikakršnega vpliva.

Po povedanem je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno tožbo tožeče stranke zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke, saj tožnik kot javni uslužbenec pred vložitvijo tožbe ni predhodno sprožil postopka pri toženi stranki kot delodajalcu v smislu citiranih določb ZObr in ZJU. Zaradi tega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), saj niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe.