Jedro

Obrazložitev sklepa o zdravljenju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve mora temeljiti na konkretnih ugotovitvah o resnem ogrožanju (življenja, zdravja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (pod 2. točko izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržanemu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) ter da se zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike, najdlje do vključno dne 19. 6. 2024 (2. točka izreka).

2. Odločitev pod 2. točko izreka s pravočasno pritožbo izpodbija odvetnik zadržanega. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpustitev pridržanega iz zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike ter odreditev druge primerne milejše oblike zdravljenja, in sicer zdravljenja v psihiatrični kliniki izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali postavitev pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Za izrek gornjega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

5. Pritožba pravilno izpostavlja, da ugotovitve sodišča, "da je zadržani v preteklosti skušal skočiti pod vlak" brez konkretnih okoliščin in časovne opredelitve tega ravnanja same po sebi ni moč subsumirati pod zakonski pogoj ogrožanja svojega življenja oziroma hujšega ogrožanja svojega zdravja. Nadalje pritožba zaradi odsotnosti ugotovitev o konkretnem stanju in ravnanju zadržanega pred sprejemom utemeljeno izpostavlja protislovnost med ugotovitvama prvostopnega sodišča o neagresivnosti zadržanega na oddelku ter o ponovnem obstoju povišanega tveganja heteroagresivnega vedenja do matere zaradi nanašalnosti, da ga mati posiljuje. Ob pritožbeni navedbi, da je bil zadržani zgolj štiri dni pred obravnavanim sprejemom (po skoraj dvomesečni hospitalizaciji) odpuščen iz psihiatrične klinike, se izkaže, da gola prvostopna utemeljitev, "da zadržani zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju huje ogroža svoje zdravje", ne omogoča pritožbenega preizkusa. Preizkus izpodbijanega sklepa pa ni mogoč niti v delu, ko sodišče ugotavlja, da se je zadržani pripravljen zdraviti na odprtem oddelku, hkrati pa še, da milejši ukrepi ne pridejo v poštev, ker v njih ne more sodelovati zaradi narave svoje bolezni.

6. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je torej pomanjkljiva in navidezna. Vsebuje namreč zgolj abstraktne opise ravnanja in stanja zadržanega, ki niso podkrepljeni z ugotovitvami o kakšnem sedanjem konkretnem resnem ogrožanju (življenja, zdravja) sebe ali drugih, ki bi bilo posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Taka obrazložitev strankam ne daje možnosti uresničitve pravice do pritožbe. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), torej celo, v kolikor je pritožba izrecno in obrazloženo ne uveljavlja.

7. Ugotovljene pomanjkljivosti glede na njeno naravo pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, ker bi z ugotavljanjem dejstev, katera prvo sodišče sploh ni ugotavljalo in do katerih se sploh ni opredelilo, stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Zaradi vrnitve zadeve prvostopnemu sodišču v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne bo poseženo, saj dopolnitev postopka traja enako časa, ne glede na to, ali se izvaja pred nižjim ali pritožbenim sodiščem. Zato je bilo potrebno izpodbijani sklep v izpodbijanem delu pod 2. točko izreka razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP). Odločitev pod 1. točko izreka ni bila izpodbijana, zato ni razveljavljena. Itak pa gre za procesni sklep, na katerega sodišče prve stopnje v novem postopku ni vezano.

8. Velja še pojasniti, da pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe ni spregledalo, da je bil predmetni postopek opravljen nekoliko nedosledno. V spisu namreč ni kakšnih podatkov, pa tudi ne kakšnih preverk sodišča, kako je prišlo do sprejema zadržanega na psihiatrični kliniki na dne 27. 5. 2024, kateri razlogi so utemeljevali njegov sprejem na zdravljenje brez privolitve2 ter kateri razlogi za uvedbo postopka zadržanja so bili zadržanemu sploh pojasnjeni, kot to sicer izhaja iz zapisnika o naroku. V spisu tudi ni podatkov urgentne službe in podatkov medicinske dokumentacije, na katero se sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa sklicuje in katero so, izhajajoč iz obrazložitve, pregledali izvedenka, sodnica in odvetnik. Oblikovanje dokazne ocene na podlagi izvedenih dokazov je res naloga prvostopnega sodišča. Vendar mora pritožbeno sodišče v primeru pritožbe preizkusiti pravilnost le-te, in to na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni in ocenjeni. Popolnoma nerazumljiv je še zapis o sodni komisiji pod 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa3, saj takšne sestave sodišča določbe procesnega zakona ne poznajo. Glede na 15-o hospitalizacijo zadržanega v psihiatrični kliniki pa je dokaj nesprejemljivo, da se v spisu ne nahaja nobena preverka, ali ima zadržani najbližjo osebo. Če ne že pred narokom, ko v Obvestilu direktorja tega podatka ni bilo, bi moralo sodišče to okoliščino poskušati razjasniti vsaj ob zaslišanju zadržanega na dne 29. 5. 2024. 9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Ker pritožba oporeka podatku urgentne službe o agresivnosti zadržanega pred sprejemom, bo potrebno ta podatek preveriti tako pri policiji, ki je sprva pripeljala zadržanega domov, nato pa posredovala pri njem na domu, kot tudi z bolj podrobnim zaslišanjem mame zadržanega, če je bila morebitna agresivnost usmerjena proti njej. Temeljiteje bo morala biti razjasnjena predvsem vrsta in stopnja ogrožanja, vpliv (že kratkotrajnega) opuščanja jemanja zdravil na stanje bolezni pri zadržanem ter zmožnost sodelovanja zadržanega pri zdravljenju. Obstoj pogojev za izrek ukrepa, v kolikor bodo seveda v novem bolj dosledno izvedenem postopku izkazani, pa bo sodišče prve stopnje moralo skrbneje obrazložiti.

1 ZPP se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) ter 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). 2 V Obvestilu direktorja (v spisu na list. št. 1), ki ga je sodišče prejelo 27. 5. 2024, ni navedenih nobenih razlogov. 3 Gre za zapis, da "celotna sodna komisija ocenjuje, da ima dovolj pomembnih podatkov za odločitev...".