Jedro

Izvedenec sicer ni predlagal omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, a glede na to, da je pridržani sam zapustil kraj izvedbe dokazov, je ocena sodišča prve stopnje, da v trenutnem stanju ni sposoben sodelovati v postopku, vseeno pravilna. Okoliščina, da je sodišče takšno odločitev sprejelo brez predloga izvedenca (kakršnega predvideva 64. člen v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), pa na pravilnost sklepa iz II. točke izreka ni mogla vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike X najdlje do 25. 2. 2019, potem ko mu je omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov.

2. Odvetnik v pravočasni pritožbi navaja, da gre za hud poseg v duševno integriteto in pravico do prostovoljnega zdravljenja, za katerega so predpisani strogi pogoji, ki niso izpolnjeni. Pridržani zaradi zaužitih psihofarmakov ni mogel pojasniti, da je povzročil le manjšo škodo na zidu in vtičnici. Ni huje ogrožal zdravja ali življenja drugih, svojega pa tudi ne. Poznavanje borilnih veščin in opuščanje medikamentozne terapije še ni ogrožanje življenja ali zdravja. Grozil ni nič bolj kot vsi, kadar pride do spora med člani katerekoli družine.

Pritožnik še šteje, da mu je bila brez nuje in osnove iz 47. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Takšna odločitev ni bila sprejeta na pobudo izvedenca in je neobrazložena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pridržani je, kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, pred začetkom podajanja izvedenskega mnenja (torej pred začetkom izvedbe dokazov) sam zapustil prostor s pozdravom: „Konec obravnave.“ Izvedenec res ni predlagal omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, a glede na to, da je pridržani sam zapustil kraj izvedbe dokazov, je ocena sodišča prve stopnje, da v trenutnem stanju ni sposoben sodelovati v postopku, vseeno pravilna. Okoliščina, da je sodišče takšno odločitev sprejelo brez predloga izvedenca (kakršnega predvideva 64. člen v zvezi s 3. odstavkom 47. člena ZDZdr) pa na pravilnost sklepa iz II. točke izreka (zoper sklep iz I. točke izreka namreč ni posebne pritožbe), ni mogla vplivati.

5. V skladu s 1. odstavkom 39. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, pri čemer mora biti to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku (predvsem s pomočjo izvedenca) ugotovilo, da gre pri pridržani osebi za duševno bolezen - kronificirano obliko shizofrenske psihoze, ki se je začela leta 2010. Ugotovitev sodišča prve stopnje o pritožnikovem zdravstvenem stanju pritožba ne izpodbija; tvorijo pa podlago za zaključek, da ima A. A. duševno bolezen, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje.

7. Očitno je, da v tej fazi bolezni ne gre za situacijo, ko se duševno bolna oseba svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti. Kot kaže gre v obravnavanem primeru za situacijo, v kateri se pridržana oseba (zaradi akutnosti in resnosti trenutnega stanja) dejanskih prvin svojega duševnega stanja, njegove resnosti in nevarnosti takšnega stanja ne zaveda in zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.1

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja še, da je bil pritožnik ob pridržanju zanemarjen, zdravil ni jemal, do bolezni je neuvideven, ob obisku sodišča v psihiatrični bolnici pa je dejal, da bo skočil skozi okno. Opisano utemeljuje sklep, da zaradi duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje, če ne življenje.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje še izhaja, da gre za šesti sprejem na psihiatrično kliniko, tokrat po tem, ko je doma povzročil več materialne škode, poškodoval stene in vtičnico ter grozil z agresijo. Podatek o dosedanjih opuščanjih terapije in heteroagresivni nevarnosti utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.

10. Ker so torej podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.

11. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 67. člena ZDZdr2). Ob tem višje sodišče ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi, ker pogoji za pravnomočnost sklepa še niso izpolnjeni. Zoper sklep iz 65. člena ZDZdr (kot je obravnavani) se lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba ali prihiatrična bolnišnica. Do dne seje pritožbenega senata rok za vložitev pritožbe pridržane osebe še ni iztekel. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za njegovo pritožbo ali pa ko bo višje sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi. Zaradi nujnosti zadeve in zahteve 3. odstavka 67. člena ZDZdr je pritožbeno sodišče o pritožbi odvetnika kljub prej opisanemu nemudoma odločilo.3 Višje sodišče še enkrat ponavlja, da gre pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar ocenjuje, da bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen (in bo iztekel pritožbeni rok) vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.

1 Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 765/2015, II Cp 1960/2016, I Cp 439/2017 in druge. 2 Ta določa, da odloči o pritožbi sodišče druge stopnje v treh dneh po prejemu pritožbe. 3 Tako je Višje sodišče v Ljubljani v smiselno enaki situaciji ravnalo že v zadevah I Cp 2086/2014, I Cp 1757/2015 in I Cp 2748/2016 in drugih.