Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo ter vzdržalo začasno odredbo, ki jo je izdalo dne 07. 06. 2011, v celoti v veljavi.
2. Zoper sklep se pritožuje toženec. Sklicuje se na ugovor, v katerem je že opozoril, da bi moralo sodišče sklep o izdaji začasne odredbe obrazložiti. V danem primeru pa se je sodišče zgolj sklicevalo, da je tožeča stranka izkazala pogoje za izdajo začasne odredbe, sklep pa zato ni bil ustrezno obrazložen, kar predstavlja kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Taka kršitev sodišča se nadaljuje tudi v izpodbijanem sklepu. Sodišče je tudi napačno uporabilo določbo prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2). Sodišče je izdalo začasno odredbo, ki pomeni izpolnitev tožbenega zahtevka. Toženec je tudi oporekal zatrjevanju tožnika o nasilju, ko je navajal, da ni grozil s sekiro, kar je priznalo tudi samo sodišče. Kot dokaz je predlagal zapisnik policije in druge dokaze. Sklicuje se na pripravljalno vlogo z dne 06. 07. 2011. Tožnikova tožba je negatorna, zahteva prepoved posegov v lastnino ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Isto pa predlaga tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe, kar ni dopustno. Sodišče se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 275/97, vendar ne gre za dve enaki zadevi. V zadevi, ki jo je obravnavano Ustavno sodišče, je imela pritožnica posest nad svojo lastnino, medtem ko je tožnik nima na sporni parceli, ampak jo ima toženec. Sodišče ni izvedlo kontradiktornega postopka in zaslišalo vsaj toženca pred izdajo odločbe, kar pomeni prejudiciranje zadeve.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V tej zadevi je tožeča stranka vložila predlog za izdajo začasne odredbe in trdila, da je lastnica nepremičnine parcelne številke 2953/3 k.o. R. in izkazala svojo terjatev za verjetno, s čimer je izpolnjen prvi pogoj po 272. člena ZIZ. Zatrjevala je tudi nedopustno in protipravno ravnanje toženca, ki je posegel v lastninsko pravico tožeče stranke, odstranil mejnike, pred tem govoril in grozil, da bo vsakogar ustrelil, ki bo stopil na sporno nepremičnino. Tudi ob intervenciji policistov se je vedel nasilno in arogantno, iz traktorja je na večkratni poziv policista izstopil s sekiro, ki mu je bila nato odvzeta. S tem je jasno izkazal, da bo uporabil silo, če bo kdo stopil na sporno nepremičnino. S tem je izkazan tudi dodatni pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile.
5. Tožnikovo lastništvo sporne nepremičnine je za izdajo začasne odredbe dovolj verjetno izkazano, tako izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v K., ki se v spisu nahaja na listovni številki A2 in s katerim je zemljiškoknjižno sodišče v Krškem na podlagi kupoprodajne pogodbe pri sporni nepremičnini vknjižilo pridobitev lastninske pravice v korist tožnika. Tožnik zatrjuje, da je toženec protipravno posegel v njegovo lastnino, ko je 2/3 sporne nepremičnine zoral. Pri tem se sklicuje na fotografijo, ki se v spisu nahaja na listovni številki A4 in iz katere je razvidno, da je nepremičnina zorana. Prav tako pa je po oceni pritožbenega sodišča tožeči stranki uspelo verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, to pa je, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tožnik je predložil v spis ovadbo in predlog za pregon tožene stranke, ter obvestilo Policijske uprave K., da so podali na Okrožno državno tožilstvo v K. kazensko ovadbo v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja, poškodovanja tuje stvari in ogrožanja varnosti.
6. Toženec v postopku ne zanika, da bi zoral sporno nepremičnino, zanika pa, da bi bila nepremičnina last tožnika ter da bi uporabil silo oziroma posegel po sili. Glede na predložene dokaze je tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba). Ker gre za odločanje o predlagani začasni odredbi in ne za odločitev o glavni stvari, je terjatev dovolj verjetno izkazana, prav tako uporaba sile. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče svoje odločbe ni obrazložilo. Sodišče se res v sklepu o izdani začasni odredbi sklicuje na zakonska določila, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe, ko pa je odločalo o ugovoru tožene stranke, pa je sodišče v razlogih argumentirano navedlo zakaj šteje, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da je tožnik lastnik sporne nepremičnine in se pri tem sklicuje na potrebne dokaze. Enako tudi glede dokazovanja pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
7. Neutemeljena je tudi pritožba v delu, ko sodišču očita, da je izdalo začasno odredbo, s katero je naložilo tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja, isto pa zahteva tudi v tožbenem zahtevku. Kot že navedeno, je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno. Prav za to v obravnavni zadevi po oceni pritožbenega sodišča tudi gre. Upnik stanja, ki ga je mogoče šteti za nasilje s posledično škodo, ne more preprečiti drugače kot s tožbo na prepoved posegov, pred katerimi pa se glede na njihovo naravo upravičeno hoče zavarovati že do pravnomočnosti sodbe. V takem delu pa sta tožbeni zahtevek in začasna odredba lahko le identična. Toženec bo lahko svoje ugovore o tem, da tožnik ni lastnik sporne nepremičnine, saj nad njo nima posesti, ampak jo ima toženec, uveljavljal v postopku o glavni stvari.
8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP.
(2) Uradni list RS, št. 51/1998 in naslednji, v nadaljevanju ZIZ.