- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 82/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.82.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Opravičitev do oprostitve plačila sodne takseAli je tožena stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse zaradi likvidnostnih težav?
- Dokazovanje likvidnostnih težavKako mora tožena stranka izkazati svoje likvidnostne težave, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse?
- Ugotovitve sodišča prve stopnjeAli so ugotovitve sodišča prve stopnje o finančnem stanju tožene stranke pravilne?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Drži, da imajo v času gospodarske krize likvidnostne težave mnoge gospodarske družbe, vendar bi morala tožena stranka izkazati, da mednje sodi tudi sama.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi navaja, da sklep izpodbija zaradi napak v postopku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, saj ima družba izgubo. Glede na vse dosedanje podane navedbe predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in jo v celoti oprosti plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Drži, da imajo v času gospodarske krize likvidnostne težave mnoge gospodarske družbe, vendar bi morala tožena stranka izkazati, da mednje sodi tudi sama(1), pa tega ni storila prav z ničimer. V pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je bilo dejansko stanje pred sodiščem prve stopnje nepopolno ugotovljeno, a ne pove, v katerem delu oziroma zakaj. Tako ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje (ki temeljijo na poizvedbah pri banki), da ima tožena stranka prilive in odlive z računa ter da je stanje „krepko pozitivno, in sicer 14.127,37 EUR ter ne izkazuje ovir za prosto poslovanje.“ Ob takih dejanskih ugotovitvah, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, tudi pritožbeno sodišče ne more (materialnopravno) presoditi drugače: takojšnje plačilo sodne takse v višini 180,00 EUR ne bo ogrozilo dejavnosti tožene stranke.
5. Pritožnica tudi ne navede, katere absolutno bistvene kršitev naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje, višje sodišče pa jih v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) tudi ni zasledilo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Op. št. (1): Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 360/2015 z 18. 3. 2015 in I Cp 2093/2016 s 25. 8. 2016.