Izpolnjevanje pogojev za začetek novega postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, nad katerim je bil (z zavrnjenim odpustom obveznosti) že pravnomočno končan prejšnji postopek osebnega stečaja, se lahko presoja šele v tem novem postopku, na podlagi dolžnikovih navedb in dokazov v tem postopku. To velja tako glede obstoja dolžnikovega premoženja, višine njegovih mesečnih dohodkov kot tudi glede tega, ali je dolžnik izkazal, da njegove kršitve v prejšnjem postopku osebnega stečaja niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Zato dopis sodišča v prejšnjem stečajnem postopku, v katerem je odgovarjalo na dolžnikove prošnje za ponovitev osebnega stečaja in ga pri tem pozvalo, naj vloži nov predlog za začetek stečajnega postopka, na to presojo z ničemer ne vpliva.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja. Ugotovilo je, da dolžnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi se lahko upniki vsaj delno poplačali. Prejema sicer plačo v višini 1.100,00 EUR mesečno in je lastnik 21 let starega avtomobila, vendar to v primeru začetka stečajnega postopka ne bo zadoščalo niti za pokritje vseh stroškov stečaja. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je zoper dolžnika že vodil stečajni postopek pod opr. št. St 000/2020, v katerem je bil njegov predlog za odpust obveznosti s sklepom z dne 4. 10. 2021 zavrnjen. Od pravnomočnosti tega sklepa (27. 10. 2021) še ni preteklo deset let, dolžnik pa ni z ničemer izkazal, da kršitve, zaradi katerih mu je bil odpust obveznosti v prejšnjem postopku osebnega stečaja zavrnjen, niso vplivale na potek postopka oziroma na oblikovanje stečajne mase.
2.Zoper sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) razveljavi oziroma spremeni tako, da se zoper dolžnika uvede postopek osebnega stečaja. Sklicuje se na poziv sodišča prve stopnje z dne 6. 1. 2026, da naj vloži nov predlog za začetek stečaja, kar je tudi storil.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja, ki ga je predlagal dolžnik, ne bo mogoče doseči nobenega od dveh namenov stečajnega postopka, ne poplačila upnikov in ne odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Dolžnik v pritožbi ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz njegovega premoženja (v lasti ima zgolj 21 let star osebni avtomobil) in dohodka (1.100,00 EUR plače) v postopku osebnega stečaja ne bo mogla biti oblikovana stečajna masa, iz katere bi se poplačali upniki.
5.Ravno tako dolžnik v pritožbi konkretizirano ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu ni z ničemer izkazal, da kršitve v prejšnjem stečajnem postopku niso vplivale na potek postopka oziroma na oblikovanje stečajne mase. Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena, <em>razen če dolžnik izkaže, da te kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku.</em> Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bil v prejšnjem stečajnem postopku odpust obveznosti dolžniku zavrnjen tako zaradi ovire po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (dolžnik je med tekom preizkusnega obdobja odpovedal dve pogodbi o zaposlitvi in tako ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena), kot tudi zaradi kršitev obveznosti dolžnika iz 383.b člena ZFPPIPP (dolžnik ni bil dosegljiv upravitelju in se ni odzival na njegove pozive), 384. člena ZFPPIPP (dolžnik upravitelja ni obvestil o eventualni terjatvi do Zavarovalnice X iz naslova odškodnine zaradi poškodbe pri delu) in 401. člena ZFPPIPP (dolžnik ni posredoval mesečnih poročil v zvezi z mesečnimi prihodki). Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so to vsekakor kršitve, ki so otežile vodenje stečajnega postopka in oblikovanje stečajne mase, dolžnik pa nasprotnega ni z ničemer izkazal. Ni šlo torej za enkratno kršitev in tudi ne samo za to, da se dolžnik upravitelju ne bi pravočasno odzval, ampak za več kršitev in to takšnih, ki bi vsaka sama zase predstavljala samostojen razlog za zavrnitev odpusta obveznosti. Tehtanje, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, je skladno z novelirano določbo 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in upošteva izhodišča, kot izhajajo iz odločb Ustavnega sodišča RS št. U-I-512/18 in U-I-464/20.
6.Pritožbeno sklicevanje na dopis sodišča prve stopnje v prejšnjem stečajnem postopku (St 000/2020) z dne 6. 1. 2026, ni utemeljeno. To je zgolj odgovor stečajnega sodišča na dopis dolžnika, ki ga je sodišče prejelo dne 22. 12. 2025, v katerem je dolžnik (ponovno) prosil za "ponovitev osebnega stečaja". Sodišče prve stopnje mu je pravilno pojasnilo, da je bil stečajni postopek St 000/2020 pravnomočno končan s sklepom z dne 23. 11. 2021, ki je postal pravnomočen 9. 12. 2021. Dodatno pojasnilo sodišča <em>"V kolikor želite, da se ponovno začne stečajni postopek, vas pozivamo, da vložite nov predlog za začetek stečajnega postopka."</em> ni napotitveni sklep stečajnega sodišča, kot zmotno meni pritožba. Gre zgolj za pojasnilo dolžniku, da lahko vloži nov predlog za začetek stečajnega postopka, kar je dolžnik tudi storil. Vendar mora sodišče tudi v tem primeru preveriti, ali so izpolnjene predpostavke za začetek (novega) postopka osebnega stečaja. Dopis sodišča v drugem stečajnem postopku, v katerem je odgovarjalo na (očitno številne) dolžnikove prošnje, vložene po zaključku postopka, na to presojo z ničemer ne vpliva. <em>Izpolnjevanje pogojev za začetek novega postopka osebnega stečaja se lahko presoja šele v tem novem postopku, na podlagi dolžnikovih navedb in dokazov v tem postopku. To velja tako glede obstoja dolžnikovega premoženja, višine njegovih mesečnih dohodkov kot tudi glede tega, ali je dolžnik izkazal, da njegove kršitve v prejšnjem postopku osebnega stečaja niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku.</em> Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je bilo sodišče, ki je dolžniku posredovalo dopis St 000/2020, seznanjeno z dejstvom, da je bil ta stečajni postopek pravnomočno končan.
7.Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (5. točka obrazložitve), dolžnik v primeru, da bi bil dovoljen nov osebni stečaj, ne bi mogel priti v ugodnejši pravni položaj od takšnega, kakršnega ima sedaj. Terjatve upnikov bi ostale nepoplačane, saj dolžnik sam zatrjuje, da nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči v postopku osebnega stečaja in bi predstavljalo stečajno maso, namenjeno upnikom, razen dohodkov iz trenutne zaposlitve in 21 let starega avtomobila, kar pa po neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje ne bi zadoščalo niti za pokritje vseh stroškov stečaja. Predlogu za odpust obveznosti pa sodišče v tem postopku, tudi če bi bil stečaj začet, ne bi moglo ugoditi, ker obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kot je bilo že pojasnjeno.
8.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).