Dostop do lastnih osebnih podatkov

Datum

08.04.2025

Številka

07121-1/2025/344

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 5. 3. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja informacij, za katere ste zaprosili javni zavod.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri zahtevi za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe ne gre za posredovanje informacij javnega značaja, saj slednjega ne ureja Splošna uredba, temveč Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki je pravica, ki jo ureja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter nekatere druge informacije, kot določa Splošna uredba.

Pravica do dostopa do informacij javnega značaja pa prosilcu omogoča dostop do informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v materializirani obliki. Organ prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva med drugim nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da pri zahtevi za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe ne gre za posredovanje informacij javnega značaja, saj slednjega ne ureja Splošna uredba, temveč Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Pravica do seznanitve daje posamezniku možnost, da od upravljavca osebnih podatkov zahteva dostop do svojih osebnih podatkov, pravica do dostopa do informacij javnega značaja pa prosilcu omogoča dostop do informacij javnega značaja, kar vključuje različne vrste dokumentov, ki izvirajo iz delovnega področja organa (in ne podatkov, ki se nanašajo na prosilca).

Pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi ureja 15. člen Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti (1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, (2) dostop do osebnih podatkov in (3) naslednje informacije:

a)namene obdelave;

b)vrste zadevnih osebnih podatkov;

c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti tudi brezplačno kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ta pa po četrtem odstavku istega člena ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih. Upravljavec se mora po tretjem odstavku 12. člena Splošne uredbe na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu od prejema zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev.

V kolikor se upravljavec ne odzove ali zavrne vašo zahtevo, lahko pri IP podate prijavo zoper molk oziroma odločitev upravljavca, čemur pa morate priložiti svojo prvotno zahtevo. Prilagamo povezavo do neobveznega obrazca, ki ga lahko uporabite, če menite, da je prišlo do kršitve varstva vaših osebnih podatkov: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Enotni%20obrazec.docx.

Glede dostopa do informacij javnega značaja pa pojasnjujemo, da gre pri tem za dostopanje do informacij, s katerimi razpolagajo zavezanci (in ne do vaših osebnih podatkov). Po ZDIJZ lahko namreč vsakdo od zavezanca (to so med drugim državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava) zahteva dostop do informacije javnega značaja. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Nadalje 6. člen ZDIJZ določa izjeme, in sicer organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva med drugim nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (v takšnem primeru organ prekrije podatke, ki so opredeljeni kot izjema in prosilcu omogoči dostop do preostalega dela informacije javnega značaja).

Pravica do dostopa do informacij javnega značaja prosilcu torej omogoča dostop do informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v materializirani obliki, zahtevo pa lahko organ zavrne, če se zahteva med drugim nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov (ali če gre za druge izjeme, kot jih določa ZDIJZ).

V pomoč vam pošiljamo povezavo do naše spletne strani, kjer si lahko podrobno preberete o pravici do dostopa do informacij javnega značaja in najdete odgovore na najpogostejša vprašanja: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/odgovori-na-pogosta-vpra%C5%A1anja-s-podro%C4%8Dja-informacij-javnega-zna%C4%8Daja.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka