Jedro

Glede na ugotovljene toženčeve zdravstvene omejitve tudi na psihičnem področju ter ob ugotovitvi, da nima izkušenj s podobnimi deli, kar vse je bilo kot odločilno upoštevano ob določitvi rente, bi tako tožnica morala izkazati predvsem, da bi bil toženec dela na razpisanih delovnih mestih sposoben opravljati.

Tožnica nastopa bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bil toženec sposoben opravljati ponujeno delo, kar bi omogočilo ukinitev dosojene rente, v pravno relevantnem obdobju ni izkazala. Takšne okoliščine niso obstajale ne ob vložitvi tožbe niti v času izdaje sodbe, saj se zdravstveno stanje toženca ni izboljšalo, ponujeni delovni mesti pa njegovi delovni zmožnosti ne ustrezata. Ker gre za strokovno vprašanje, ki se nanaša na toženčevo zdravstveno stanje, bi nasprotno tožnica lahko izkazala le z ustreznim izvedencem psihiatrične stroke, vendar je v tej smeri podan dokazni predlog umaknila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica je dolžna toženčeve stroške pritožbenega postopka v višini 428,39 EUR v roku 15 dni povrniti v korist proračuna Okrožnega sodišča v Krškem SI56 0110 0637 0422 362, sklic 00-42234-40290905512018, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se s 16. 7. 2015 odpravi renta, ki jo je dolžna plačevati tožencu na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Krškem I P 119/2012 v višini 289,83 EUR mesečno. Naložilo ji je, da mora tožencu povrniti pravdne stroške v višini 3.338,21 EUR, od tega znesek 1.360,23 EUR v korist proračuna Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Kot bistveno izpostavlja, da je toženec že v postopku I P 119/2012 zatrjeval, da išče zaposlitev, vendar je ne more dobiti, te okoliščine pa so se v letu 2013 s ponujenima delovnima mestoma bistveno spremenile. Zgolj dejstvo o možnosti njegove zaposlitve za nedoločen čas in na invalidu primernem mestu je tako odločilno, da pomeni bistveno spremenjene okoliščine v primerjavi s tistimi, ki so obstajale v času izdaje sodbe. Toženec je s svojim ravnanjem, ko se ni prijavil na razpis za delovno mesto informator I in kasneje z odklonitvijo medicinskih preiskav, potrebnih za izdelavo mnenja o zdravstveni sposobnosti za delovno mesto referenta II, izkazal, da se izogiba zaposlitvi. Odločilno je mnenje ZPIZ o primernosti delovnih mest in je nasprotno stališče sodišča, da temu mnenju tožnica pripisuje prevelik pomen, napačno. Tožnica bi brez težav prilagodila obe delovni mesti tudi pogojem, ki jih je zapisala izvedenka medicine dela in se pokrivajo s splošnimi predpisi varstva pri delu. Toženec je bil glede na omenjene kriterije zdravstveno sposoben za opravljanje del na razpisanih delovnih mestih, kar izhaja iz mnenja izvedenke medicine dela, ki bi ga sodišče moralo upoštevati. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje glede sposobnosti toženca za prijavo na razpis prostega delovnega mesta informator I, pri čemer je sodišče napačno ocenilo izpovedi prič V. P. in L. K. Toženec ni dokazal, da je Zavodu za zaposlovanje predložil zdravniško potrdilo, poleg tega pa zdravstveni razlog ni objektivni razlog za izostanek prijave. Napačna je tudi ugotovitev, da je toženec opravil usmerjen specialistični pregled pri psihiatru, na katerega ga je poslal zdravnik medicine dela dr. S. Psihiater dr. Š. je namreč izpovedal, da je izdelal obvestilo zdravniku šele 3. 2. 2015. Sodišče ni razpolagalo s podatki o aktivnem iskanju zaposlitve toženca, zato ni moglo utemeljeno slediti njegovim trditvam, da išče zaposlitev in si te želi. Napačen je tudi zaključek, da se toženec ni zaposlil, ker je v preteklosti opravljal izključno težja fizična dela. Če bi se toženec prijavil na delovni mesti, ki sta bili zanj razpisani, bi zaposlitev dobil, spoštovane bi bile tudi vse omejitve, ki jih terja njegovo zdravstveno stanje. Sodišče ne bi smelo upoštevati ugotovitev izvedenke medicine dela glede zdravstvene zmožnosti v letu 2018. Zmoten je tudi zaključek, da tožnica preganja toženca, ker ni sprejel ponujene kapitalizirane rente. Kasnejše zdravstvene težave, ki so doletele toženca po nezgodi 14. 1. 2004, v tem postopku niso upoštevne. Toženec kot oškodovanec ima zakonsko dolžnost delovati s ciljem zmanjševanja škode, tudi zato bi moral storiti vse razumne ukrepe, da bi se ta zmanjšala. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi morali biti v razpisih za delovna mesta predvideni dodatni pogoji za omejitve toženca, saj za to ni zakonske podlage. Ustreznost obeh delovnih mest je bila izkazana z mnenji Invalidske komisije ZPIZ, ki je za to pristojen organ. Sodba ima procesne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Sodišče je v nasprotju z listinskimi dokazi in izpovedbami prič ugotovilo, da naj bi toženec predložil zdravniško potrdilo Zavodu za zaposlovanje. Ugotovitev sodišča, da se toženec ni prijavil na razpis za delovno mesto informator I iz objektivnih zdravstvenih razlogov, ni skladna z ugotovitvijo izvedenke medicine dela v izvedeniškem mnenju. Sodišče je v pretežnem delu sledilo izpovedi toženca, čeprav je večkrat izjavljal in navajal neresnice, pa je kljub temu njegovo izpovedbo štelo za prepričljivo. Tožnica zato šteje, da ni bila deležna poštenega sojenja in enakopravne obravnave strank pred sodiščem.

3. Na pritožbo je odgovoril toženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

O ozadju zadeve

5. Toženec se je kot delavec tožnice, takrat star 33 let, 14. 1. 2004 huje poškodoval na delovnem mestu pomočnika v kotlovnici, ko je moral prazniti vroči pepel ob delujočem kotlu. S sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I P 119/2012 mu je bila dosojena odškodnina za nastalo škodo, tožnica pa mu je dolžna plačevati tudi denarno rento kot nadomestilo izgubljenega zaslužka, ki ga zaradi (delne) nezmožnosti za delo ne more več doseči. Pri določitvi rente je sodišče kot odločilno upoštevalo, da so se zaradi delovne nezgode bistveno poslabšale delovne sposobnosti toženca kot fizičnega delavca, zaradi česar ni več sposoben pridobivati zaslužka kot pred nezgodo, da je oškodovanec kljub izobrazbi strojnega tehnika ves čas le fizično delal, da ima poleg fizičnih tudi psihične omejitve, saj ima težave z miselnimi sposobnostmi, je osebnostno moten, njegova osebnostna spremenjenost pa je trajnega značaja. Zato je zaključilo, da so delovne sposobnosti toženca kot fizičnega delavca bistveno zmanjšane oziroma uničene, pri čemer v svojem poklicu strojnega tehnika nima izkušenj, kar je upoštevalo tudi pri določitvi višine rente. Tožnica s tožbo zahteva ukinitev obveznosti plačila rente zaradi spremenjenih okoliščin od 16. 7. 2015 dalje.

O spremenjenih okoliščinah

6. Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo denarne rente na zahtevo povzročitelja škode predstavlja določilo 175. člena OZ, pri čemer je na njem dokazno breme, da so se okoliščine od določitve rente bistveno spremenile. Tožnica v obravnavani zadevi kot bistveno izpostavlja, da sta bili v letu 2013 v njeni hčerinski družbi L., d. o. o., razpisani dve delovni mesti prav z namenom zaposlitve toženca, saj sta ustrezali njegovi delovni zmožnosti. Zato so se okoliščine od trenutka določitve rente, ko je bila ugotovljena njegova nezaposljivost in s tem nezmožnost pridobitve zaslužka, spremenile.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi dejstvo dejanske možnosti zaposlitve toženca, ob upoštevanju vseh njegovih zdravstvenih omejitev in njegove delovne sposobnosti, lahko predstavljalo pravno relevantno okoliščino za morebitno ukinitev rente, vendar pa trditev, da sta bili ponujeni delovni mesti takšne narave, glede na izvedeni dokazni postopek tožnica ni izkazala. Kot izhaja iz delovne dokumentacije za delovno mesto informator I1, je slednje za zdravje škodljivo zaradi psihičnih obremenitev, ki jih terja delo s strankami in delo v izmenah, ter zaradi senzornih obremenitev. Iz delovne dokumentacije2 za delovno mesto referenta II pa je razvidno, da je naloga delavca izdelava enostavnih načrtov in skic posameznih izdelkov, priprava, izdelava in vodenje tehnične ter ostale dokumentacije, planiranje, priprava in oskrba porabe materiala za delovne procese, koordiniranje in organizacija dela ter ažuriranje evidenc delovnega časa, za kar je potrebno delo na računalniku in s programsko opremo, treba je znati izdelovati načrte strojnih delov, skice, vzorčne in strojne dele in podobno. Dosedanje delo toženca kot pomočnika kurjača, ki je delal v celoti fizično, s predlaganimi delovnimi mesti ni primerljivo.

8. Glede na ugotovljene toženčeve zdravstvene omejitve tudi na psihičnem področju3 ter ob ugotovitvi, da nima izkušenj s podobnimi deli, kar vse je bilo kot odločilno upoštevano ob določitvi rente, bi tako tožnica morala izkazati predvsem, da bi bil toženec dela na razpisanih delovnih mestih sposoben opravljati. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da pri tem ni odločilno mnenje območne enote ZPIZ o primernosti razpisanega delovnega mesta, saj gre zgolj za izkaz formalne ustreznosti, temveč so bistvene dejanske zmožnosti toženca za opravljanje predlaganih del. Te pa v času odločanja sodišča prve stopnje tudi po oceni izvedenke s področja medicine dela, prometa in športa4 niso več podane. Gre za odločilen trenutek, saj se nanj vežejo časovne meje pravnomočnosti in so nasprotna pritožbena naziranja, da je relevantno le stanje ob objavi razpisov v letu 2013, napačna. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je že ob vložitvi tožbe 16. 7. 2015, torej v trenutku, od katerega tožnica z oblikovalnim zahtevkom zahteva odpravo rente, obstajal izvid psihiatra dr. Š. s 3. 2. 2015, da se toženec sooča s hudo stopnjo kronificirane postravmatske stresne motnje, na podlagi podoživljanja katastrofičnega dogodka, ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti, pri čemer so razvidne afektivne, osebnostne in voljne spremembe, pa tudi kognitivne motnje. Mnenje psihiatra je bilo, da gre za interferenco silnega kronificiranega nevroticizma in psihoorganicitete, zaradi česar ni mogoče računati z zadostno restavracijo profesionalne delovne zmožnosti. Glede na omenjeni izvid, ki ga je povzela tudi izvedenka s področja medicine dela, prometa in športa, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da tožnica nastopa bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bil toženec sposoben opravljati ponujeno delo, kar bi omogočilo ukinitev dosojene rente, v pravno relevantnem obdobju ni izkazala. Takšne okoliščine niso obstajale ne ob vložitvi tožbe niti v času izdaje sodbe, saj se zdravstveno stanje toženca ni izboljšalo, ponujeni delovni mesti pa njegovi delovni zmožnosti ne ustrezata. Ker gre za strokovno vprašanje, ki se nanaša na toženčevo zdravstveno stanje, bi nasprotno tožnica lahko izkazala le z ustreznim izvedencem psihiatrične stroke, vendar je v tej smeri podan dokazni predlog umaknila.

9. Glede na vse navedeno so pravno neodločilne ostale pritožbene navedbe o prijavi toženca na razpisana delovna mesta in izpostavljanje njegove nezainteresiranosti za delo, zato nanje pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Sodišče tudi ni zagrešilo pavšalno očitanih bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter skozi njihovo grajo pritožnica zgolj napada ugotovljeno dejansko stanje.

10. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

11. Tožnica je dolžna povrniti tožencu njegove stroške odgovora na pritožbo na podlagi prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je bila tožencu dodeljena brezplačna pravna pomoč tudi za pritožbeni postopek, je dolžna te stroške povrniti v korist proračuna Okrožnega sodišča v Krškem, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Stroške je sodišče odmerilo v skladu z odvetniško tarifo, in sicer 750 točk za odgovor na pritožbo, povečanih za materialne stroške in davek na dodano vrednost, kar skupaj znaša 428,39 EUR.

1 Primerjaj dokument na list. št. A37 spisa. 2 Primerjaj list. št. A36 spisa. 3 Primerjaj 16. točko sodbe. 4 Izvedenka je zaradi pomanjkanja dodatne zdravstvene dokumentacije za čas razpisov v letu 2013 izhajala iz domneve delovne zmožnosti.