Jedro

V ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva.

Društvo način postavitve zastopnika določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva.

Društvo lahko v temeljnem aktu samo določi način postavitve zastopnika, vendar pa so glede tega določbe Statuta tožeče stranke nejasne.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Murska Sobota, št. 215-386/2016-11 (0201) z dne 7. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za registracijo društva z imenom X. in s skrajšanim imenom ... s sedežem na naslovu ... Iz obrazložitve izhaja, da je vlogo za registracijo društva podala njegova zastopnica dne 19. 12. 2016, katero je na poziv prvostopnega organa tekom postopka še večkrat dopolnila. Na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka je prvostopni organ ugotovil, da društvo ne izpolnjuje vseh pogojev za registracijo, saj temeljni akt društva ni izdelan v skladu s pogoji, ki jih odločajo 8., 9. in 13. člen Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), ter s pravnim redom Republike Slovenije. Iz tega razloga je vlogo tožeče stranke za registracijo društva zavrnil. 2. Zoper to odločitev je tožeča stranka vložila pritožbo, katero je Ministrstvo za notranje zadeve s svojo odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ s sklicevanjem na določbe ZDru-1 ugotavlja, da je društvo samostojno združenje, ki si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja in da odločitve o upravljanju društva neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Društvo mora imeti temeljni akt, v katerem mora med drugim opredeliti tudi zastopanje društva. Drugostopni organ dodaja, da mora biti zastopnik društva voljen, s čemer je zagotovljena osnovna pravica članov društva za sodelovanje pri upravljanju društva. Delovanje v društvu namreč temelji na enakopravnosti članstva, sodelovanje pri upravljanju pa lahko člani uresničujejo neposredno z neposrednim izrekanjem, kar je možno na zboru članov društva, ali posredno preko predstavnikov, kar je mogoče pri zvezah društev in le izjemoma pri društvih - npr. na delnih zborih članov po ožjih območjih, kjer društvo deluje.

3. Iz zakona še izhaja, da mora tudi druge najpomembnejše odločitve sprejeti zbor članov, med te sodijo predvsem volitve in razrešitve članov organov društva in zastopnika društva, sprejemanje programov dela, sprejemanje splošnih aktov društva ter druge odločitve, kot npr. zadolževanje, razpolaganje s premoženjem večje vrednosti, odločanje o pritožbah zoper odločitve izvršilnega organa. Temeljni akt mora med drugim določati način upravljanja društva, ki mora na podlagi določb ZDru-1 imeti najmanj zbor članov in zastopnika društva. Prvi zastopnik mora biti izvoljen na ustanovnem zboru društva, kar je eden izmed pogojev, da je društvo po zakonu ustanovljeno. Zakon ne zahteva, da društvo oblikuje tudi druge organe, saj je vprašanje notranje ureditve suverena pravica društva samega, vendar pa zahteva, da društvo, ki v temeljnem aktu določi oblikovanje drugih organov društva, obvezno določi tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev in medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve in razrešitve članov. Društvo bi si v temeljnem aktu eventualno lahko uredilo, da npr. podpredsednika društva ali tajnika, ki ne zastopata društva, izvoli upravni odbor. Zbor članov društva mora torej izvoliti le zastopnika, ki zastopa in predstavlja društvo, in člane upravnega odbora, če društvo v temeljnem aktu opredeli upravni odbor, saj le-ta vodi delo društva med dvema zboroma članov.

4. Iz zaključkov prvostopnega in drugostopnega organa izhaja, da je določba prvega odstavka 9. člena temeljnega akta tožeče stranke v delu, v katerem določa, da upravni odbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika društva, ki v skladu z 10. členom temeljnega akta zastopata društvo v pravnem prometu, v nasprotju z ZDru-1. Eventualno bi lahko po mnenju organa druge stopnje upravni odbor volil in razrešil npr. podpredsednika društva kot drugega zastopnika društva, saj ta po zakonu ni obvezen organ. Ker je določba prvega odstavka 9. člena temeljnega akta v nasprotju z zakonom, je bila vloga tožeče stranke za registracijo društva zavrnjena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Dodaja, da je po vseh pozivih tožeči stranki in pojasnjevanju ostal sporen samo še način izvolitve zastopnika (predsednika) društva. Po mnenju tožeče stranke se določba tretjega odstavka 8. člena ZDru-1 nanaša izključno na izvolitev zastopnika društva na ustanovnem zboru, saj društvo takrat še nima drugih organov. Takšna zakonska določba je tudi logična, saj društvo z registracijo dobi pravno osebnost in je zato nujno, da takrat že ima zastopnika. Tožeča stranka pa se ne strinja s stališčem tožene stranke, da je treba 8. člen ZDru-1 uporabiti tudi pri delovanju društva nasploh. 8. člen ZDru-1 namreč izrecno govori o ustanovnem zboru in tudi člen sam ureja samo ustanovitev društva. 8. člen pa ne predstavlja zadostne pravne podlage, da tožeča stranka v 9. členu svojega Statuta ne bi mogla določiti, da predsednika izvoli upravni odbor. Po mnenju tožeče stranke zavrnilna odločitev nima podlage ne v 9. ne v 13. členu ZDru-1. Tožeča stranka dodaja, da takšna ureditev v ničemer ne krši načela enakopravnosti članstva iz 2. člena ZDru-1, saj je vsak član društva lahko izvoljen za člana upravnega odbora, vsak član upravnega odbora pa je lahko izvoljen še za predsednika ali podpredsednika. Tožeča stranka zaključuje, da gre pri pravilu o samostojnosti društva iz 1. člena ZDru-1 za to, da društvo samo odloča o tem, kako se bo upravljalo, in da v te odločitve tretje osebe ali država ne smejo posegati. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in odobri zahtevo za registracijo društva z imenom X., tožena stranka pa izvede postopek vpisa društva v register društev. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev, da se vloga tožeče stranke za registracijo društva zavrne, ker njen temeljni akt - Statut društva - ni v skladu z določbami ZDru-1 glede izvolitve zastopnika društva.

10. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno (1. člen ZDru-1).

11. Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva (2. člen ZDru-1). Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije (4. člen ZDru-1). Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (prvi odstavek 5. člena ZDru-1).

12. Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje. Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva (prvi odstavek 6. člena ZDru-1). Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 6. člena ZDru-1).

13. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe (prvi odstavek 8. člena ZDru-1). Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva (tretji odstavek 8. člena ZDru-1). Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in cilje delovanja društva; dejavnost oziroma naloge društva; pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva; pravice in obveznosti članov; način upravljanja društva; zastopanje društva; financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva; način zagotavljanja javnosti dela društva; način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru (prvi odstavek 9. člen ZDru-1).

14. Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom (prvi odstavek 12. člena ZDru-1).

15. Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani (prvi odstavek 13. člena ZDru-1). Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva (drugi odstavek 13. člena ZDru-1). Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov (tretji odstavek 13. člena ZDru-1).

16. Sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da se 8. člen ZDru-1, naslovljen ustanovitev društva, nanaša na fazo ustanavljanja društva in tudi tretji odstavek 8. člena tega zakona izrecno govori o ustanovnem zboru članov društva1, zato njegove določbe ne veljajo za delovanje društva, potem ko je to že ustanovljeno, in deluje v skladu z določbami temeljnega akta. Pri tem je dodati, da je društvo prostovoljno združenje njenih članov in ZDru-1 določa samo nujen okvir za delovanje društev, zato lahko vprašanja v zvezi z delovanjem in upravljanjem društva, ki z zakonom niso izrecno obligatorno urejena, določijo člani društva v svojem temeljnem aktu.

17. ZDru-1 ima takšno izrecno zavezujočo in obligatorno določbo v prvem odstavku 13. člena ZDru-1, v katerem določa, da temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona - ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. O vsebini temeljnega akta, navedeni v prvem odstavku 9. člena ZDru-12, torej lahko odloča samo zbor članov društva.

18. Iz Statuta društva, ki je temeljni akt, katerega je tožeča stranka v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 18. člena ZDru-1 priložila zahtevi za registracijo društva, izhaja, da ta kot organe društva določa: zbor članov, upravni odbor, predsednika, podpredsednika, nadzorni odbor in častno razsodišče (prvi odstavek 7. člena Statuta). Najvišji organ društva je zbor članov (8. člen Statuta). Zbor članov voli in razrešuje upravni odbor društva. Naloge in pristojnosti upravnega odbora so določene v 9. členu Statuta, to pa so med ostalim tudi, da sprejema spremembe statuta društva, ki se nanašajo na ime in sedež društva, namen, cilje in dejavnosti društva, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov, način upravljanja in zastopanja društva, financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, način zagotavljanja javnosti dela društva, način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta ter način prenehanja društva in razpolaganja s premoženjem v takem primeru.

19. Te naloge in pristojnosti upravnega odbora pa predstavljajo obvezno vsebino temeljnega akta, določeno s prvim odstavkom 9. člena ZDru-1, glede katere prvi odstavek 13. člena ZDru-1 izrecno določa, da v tem obsegu temeljni akt in njegove spremembe sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Druga alineja prvega odstavka 9. člena Statuta je torej v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena ZDru-1 v zvezi s prvim odstavkom 9. člena tega zakona, s tem ko pristojnost za sprejem sprememb Statuta v tem obsegu prenaša na upravni odbor.

20. Glede zastopnika društva sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da v ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva (šesta in sedma alineja prvega odstavka 9. člena ZDru-1). Iz tega izhaja, da zastopnika društva, ki je sicer obvezen organ društva, določa in opredeljuje, kar pomeni tudi način njegove postavitve, temeljni akt društva. Ni mogoče pritrditi toženi stranki, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Kot rečeno to iz določbe 5. člena tega zakona ne izhaja, tretji odstavek 8. člena pa se nanaša samo na ustanovni zbor društva. Prvi odstavek 13. člena sicer določa, da zbor članov društva sprejema tudi druge (to pomeni razen obveznih določb temeljnega akta in njegovih sprememb iz prvega odstavka 9. člena ZDru-1) najpomembnejše odločitve v društvu, vendar glede na to, da zakon vsebine teh najpomembnejših odločitev ne določa, društvo pa samo določa svoj način delovanja, to pomeni, da društvo tudi samo opredeli, katere odločitve (razen tistih, določenih z zakonom, med katerimi pa po obrazloženem ni načina postavitve zastopnika društva) šteje za tako pomembne, da o njih odloča zbor članov. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da društvo način postavitve zastopnika določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva in ga ne more npr. sprejeti ali spremeniti upravni odbor, kot je napačno navedla tožeča stranka v svojem Statutu.

21. Glede na navedeno tožena stranka napačno razlago določbe ZDru-1, ko navaja, da iz njih izhaja, da mora biti zastopnik voljen na zboru članov, ker da je le s tem zagotovljena pravica članov do sodelovanja pri upravljanju društva. Po določbi prvega odstavka 12. člena ZDru-1 je namreč ta zagotovljena neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način določen s temeljnim aktom.

22. Društvo torej lahko v temeljnem aktu samo določi način postavitve zastopnika, vendar pa sodišče ugotavlja, da so glede tega določbe Statuta tožeče stranke nejasne, ko npr. v tretji alineji prvega odstavka 9. člena Statuta govori o predsedniku in podpredsedniku društva, tega v nadaljevanju opredeljuje še 11. člen Statuta, v drugem odstavku 9. člena pa Statut govori o predsedniku in podpredsedniku upravnega odbora (in torej ne društva).

23. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je temeljni akt, to je Statut tožeče stranke nejasen, neprecizen in delno sam s seboj v nasprotju, v smislu zgoraj obrazloženega pa je tudi v nasprotju z določbami ZDru-1. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je tudi dejansko stanje ostalo nerazjasnjeno, je sodišče podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti postopek v zgoraj nakazani smeri, (ponovno) pozvati tožečo stranko k popravi oziroma dopolnitvi njene zahteve za registracijo društva in nato odločiti o zadevi.

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki znašajo 15,00 €, in jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Na katerem ustanovitelji sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva. 2 Povzeti v 13. točki te obrazložitve.