Up-87/00

10.10.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. na seji senata dne 10. oktobra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1750/99 z dne 1. 12. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 26/95-25 z dne 26. 7. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku v sporu zaradi sklenitve prodajne pogodbe za odkup stanovanja nista ugodili predlogu pritožnikov za obnovo postopka. Ugotovili sta, da nova dejstva in dokazi (listina, ki vsebuje izjavo nosilke stanovanjske pravice o soglasju, da pritožnika odkupita stanovanje) niso takšni, da jih pritožnika brez svoje krivde ne bi mogla predložiti že v prejšnjem postopku. V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da listine o soglasju nosilca stanovanjske pravice za odkup stanovanja predhodno nista predložila, ker sta ves čas menila, da sta že sama nosilca stanovanjske pravice, takšno naj bi bilo tudi stališče sodišča prve stopnje in šele pritožbeno sodišče naj bi sprejelo zaključek, da je nosilec stanovanjske pravice nekdo tretji.

2.Ustavnemu sodišču v tej zadevi ni treba odgovoriti na vprašanje, ali bi v določenih primerih iz ustavno zagotovljene pravice do izjavljanja pred sodiščem, ki jo med drugim zagotavlja 22. člen Ustave, izhajalo, da lahko stranka v primeru, ko instančno sodišče spor oceni z vidika nove pravne kvalifikacije, ki je stranka kljub potrebni skrbnosti v postopku dotlej ni mogla predvideti in zato zanjo predstavlja presenečenje, nato predlog za obnovo postopka opre na nova dejstva in dokaze, ki se izkažejo za bistvene z vidika novo sprejete pravne ocene spora in ki jih v prejšnjem postopku ni navajala, ker se za odločitev v sporu niso zdeli bistveni. V obravnavani zadevi očitno ne gre za tak primer. Pritožnika bi že v postopku pred sodiščem prve stopnje ob potrebni skrbnosti in proučitvi spisa ter zakonov morala upoštevati tudi možnost takšnega pravnega stališča, kot ga je zavzelo sodišče druge stopnje (namreč da je glede pravice do odkupa bistveno, kdo je bil imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona). Še toliko bolj ta sklep velja ob tem, da sta pritožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi sama zatrjevala (to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa; tej ugotovitvi, pa pritožnika tudi v ustavni pritožbi ne ugovarjata), da je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice še vedno bila njuna mati.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude