Jedro

Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Glede na razloge se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v K. sklenilo, da se predlog tožnika za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks z dne 20.11.2005 zavrne kot neutemeljen. Zavrnilo je tudi predlog toženih strank B.M. in S.Š. za položitev varščine za pravdne stroške.

Zoper prvo točko sklepa okrožnega sodišča, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks, se pritožuje tožnik. Navaja, da dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno odločitev odpravi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Domneva, da je sodišču sklep Okrajnega sodišča v D. z dne 21.5.1998 (priloga B2 spisa), priskrbela šesto tožena stranka, ki na enak način kot v drugih postopkih želi zavesti sodišče in ga tako prikrajšati za sodno varstvo in se izmakniti odgovornosti. Šesto in sedmo toženi stranki je zelo dobro znano, da je po zaslugi nemoralnosti in nepoštene uporabe pravic s strani šesto tožene stranke in njegovih prava ukih kolegov tožnik ostal brez premoženja in družine, ter celo brez zdravja. Šesto tožena stranka je tudi pooblaščenec matere sedmo toženke, katera ga z lažjo in denarjem preganja po sodiščih že deset let, posledica tega in zgoraj opisanih metod je, da je tožnik pred domžalskim sodiščem postal dosmrtni dolžnik. Šesto tožnik oziroma njegova odvetniška pisarna želi s številnimi izvršilnimi postopki izterjati njegove dolgove iz naslova sodnih pravdnih stroškov, v katerih se je moral zaradi svojega slabega prihodkovnega in premoženjskega stanja sam braniti in zastopati pred oblastjo, kot prava neuk, zato je bil skoraj vedno spoznan za krivega, oziroma dolžnega. Ker mu je na ta način premično premoženje, ki ni izvzeto iz izvršbe že pošlo, se želijo upnice poplačati iz njegove stanovanjske hiše, s prodajo preko Okrajnega sodišča iz D.. Šesto in sedmo toženi stranki tudi zelo dobro vesta, da je tožnik od leta 2000 dalje razvezan ter da sta njegova otroka starejša od 18 let in se ne šolata, oz. se mlajši še dodatno samoplačniško izobražuje ob delu, kar ga letno stane pol njegove plače. Sodišče ga je celo spoznalo za pravno ukega, kar pa nikoli ne bo, kljub desetletni sodni praksi pravo vse manj razume, zato sodišče prosi, da ga seznani kakšne listine, oziroma dokaze bi moral sodišču predložiti, da bi jih sodišče upoštevalo in ga v tem postopku oprostilo plačila stroškov in sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva glede predloga tožeče stranke za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks pravilno ugotovilo, razlogi odločitve sodišča prve stopnje so jasni. Na tožniku je, da dokaže utemeljenost predloga, česar pa ni storil. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, tožnik k ponovnemu predlogu za oprostitev stroškov postopka, vključno s taksno oprostitvijo, ni priložil novih dokazil v smislu 169. člena ZPP, s katerimi bi moral izkazati poslabšanje svojega premoženjskega stanja. Tožnik je bil v tem postopku že poučen, da mora predlogu za taksno oprostitev, enako velja tudi za oprostitev stroškov postopka, priložiti ustrezna dokazila, s katerimi bi izkazal slabo premoženjsko stanje. Takrat ga je Okrožno sodišče v K. v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks (29.3.2004) pozvalo in navedlo, katera dokazila mora predložiti v skladu z določbo 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah in določbo 169. člena Zakona o pravdnem postopku (na list. št. 11 spisa). Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Kot je še razvidno iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožnikov predlog tudi sicer vsebinsko ni utemeljen, saj je na podlagi podatkov, ki so v spisu, ugotovilo, da tožnik in njegova družina razpolagata s premoženjem, ki je lahko vir njihovega preživljanja. Glede na razloge, ki jih je navedlo, teh pa tožnih s pritožbenimi navedbami ni uspel omajati, se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje. Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in je, ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve na katero je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).