Jedro

Ker zoper sodno odločbo pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Tudi sicer jo je vložil tožnik sam, ne po odvetniku. Če sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, bi lahko revizijo vložil le preko odvetnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo z dne 15. 12. 2016. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se je glede na dosedanje izkušnje odločil, da bo sam vložil pritožbo na sodišče, sam jo tudi podpisal in zagovarjal. Tudi iz pravnega pouka, v sklepu VIII Ps 741/2016 z dne 9. 1. 2017 med drugim izhaja, da lahko stranka sama vloži pritožbo, kar pomeni, da je tako ravnal skladno z zakoni. Vsaka drugačna odločitev bo nepravična in v neskladju z zakoni ter Ustavo RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava, niti postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 520/2016 z dne 17. 11. 2016. 6. Zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba kot redno pravno sredstvo. Skladno s prvim odstavkom 333. člena ZPP se namreč lahko pritožba vloži le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper odločitve pritožbenega sodišča je možno ob z zakonom določenih pogojih vložiti le revizijo kot izredno pravno sredstvo (367. člen ZPP). O reviziji pa odloča Vrhovno sodišče RS.

7. Po pregledu dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik zoper sodno odločbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 520/2016 z dne 17. 11. 2016 sam vložil pritožbo. V tem primeru ne gre niti za vložitev izrednega pravnega sredstva (to tožnik ni navedel niti v sami pritožbi, datirani z dne 14. 12. 2016, niti tega ne navaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep). Nenazadnje je tožnik vložil pritožbo sam, ne pa po odvetniku. Že sodišče prve stopnje pa mu je pravilno pojasnilo, da v primeru, če nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita, bi lahko revizijo na Vrhovno sodišče RS vložil le preko odvetnika.

8. ZPP v prvem odstavku 343. člena določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker zoper sodno odločbo pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.

9. V zvezi s sklicevanjem tožnika na pravni pouk v izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja, da lahko stranka sama vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v tem primeru za prvostopenjski sklep, zoper katerega je po zakonu dovoljena pritožba, ki jo lahko vloži stranka sama. Kot pa je bilo že pojasnjeno, zoper drugostopenjsko sodno odločbo, torej zoper odločitev pritožbenega sodišča pritožba kot redno pravno sredstvo ni dovoljena. Posledično vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora na odločitev v predmetni zadevi, nimajo nobenega vpliva.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.