Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Ker na prvi narok za glavno obravnavo v zadevi ni pristopila nobena stranka, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom štelo sporazumni predlog za razvezo zakonske zaveze predlagateljev za umaknjen in postopek ustavilo.
Proti taki odločitvi se pritožuje predlagatelj B.K.. Pojasnjuje, da z drugo predlagateljico že dalj časa ni v nobenem kontaktu in ne ve, kje se nahaja, sam pa je zaposlen v tujini - trenutno dela na Danskem. Ko je sodišču poslal predlog, da naj se postopek nadaljuje brez njega, so bili velikonočni prazniki, zato je bila njegova prošnja poslana iz Slovenije. Ponovno predlaga, naj se postopek nadaljuje kljub njegovi odsotnosti.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvostopenjskega sodišča ima podlago v tretjem odstavku 282. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da v primeru, če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče šteje, da je tožba umaknjena. V obravnavani zadevi nobeden od predlagateljev na obravnavo ni pristopil, obravnava brez strank pa je nesmiselna in že pojmovno izključena(1). Določbe o tem, da se šteje tožba za umaknjeno, sodišče ne uporabi le takrat, če stranka izkaže upravičen razlog za izostanek (šesti odstavek 282. člena ZPP), česar pa v konkretnem primeru, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nobeden od predlagateljev ni izkazal, saj sta oba svoji vlogi brez dodatnih pojasnil poslala iz Slovenije. Tudi sicer bivanje in delo v tujini ne more predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega se stranka ne udeleži naroka, pa tudi če bi bilo tako, opravičena odsotnost ne bi imela za posledico, da bi sodišče odločilo o razvezi zakonske zveze v odsotnosti obeh strank, temveč bi kvečjemu sodišče razpisalo nov narok, na katerega bi stranki ponovno vabilo. Za tako rešitev pa se pritožnik niti ne zavzema, saj še nadalje vztraja, naj se obravnava opravi v njegovi odsotnosti.
Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 365. člena ZPP).
op. št. 1: Tako tudi Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, GV Založba, 4. knjiga, stran 215.