Jedro

Podržavljena zazidana stavbna zemljišča so v denacionalizacijskem postopku ne vračajo v last.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji naložilo, naj predlagateljem izda obveznice Republike Slovenije, vsakemu v vrednosti 424.297 SIT, vsem z obrestmi v skladu z Zakonom o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in sicer po Slovenski odškodninski družbi v roku petnajstih dni od prejema popolne zahteve. Izdane obveznice predstavljajo odškodnino predlagateljem kot dedičem po pok. J. D., ki so mu bile nepremičnine zaplenjene zaradi kazenske sankcije v letu 1949, ki pa je bila razveljavljena v letu 1995. Predlagatelj J. D. je vložil pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagatelj J. D. vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga spremembo odločitve tako, da bodo zaplenjene nepremičnine vrnjene v naravi. Upravičencem za vrnitev zaplenjenega premoženja je namreč že priznana lastninska pravica na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, z dne 15.12.1993, opr. št. V K 193/93, ki je razveljavila sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26.8.1949, opr. št. K 195/49. Nepremičnine pok. J. D. predstavljajo zaščiteno kmetijo, zaradi česar z vrnitvijo zaplenjenih nepremičnin ni bila podana garancija, da bo kmečko gospodarstvo še obstojalo kot ekonomska celota. Revident citira vrsto odločb Ustavnega sodišča RS o vrnitvi zaplenjenega premoženja v naravi, sklicuje pa se tudi na Komentar zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki se nanaša na njegove določbe iz 22., 56., 61., 62. in 88. člena.

Predlagatelj je revizijo dopolnil z vlogama z dne 17.2.2004 in 5.4.2004, vendar sta obe vlogi bili podani že po poteku tridesetdnevnega roka, v katerem je mogoče po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP vložiti revizijo. Zato vsebine navedenih vlog revizijsko sodišče ni obravnavalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Kadar je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem (145. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS). Glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja, se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja ZDen. Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDen se premoženje vrne z vrnitvijo v last in posest, z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža, vendar pa se po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo (razen, če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca). Zato pripada po določbi 1. odstavka 42. člena ZDen, če ne pride do drugačnega sporazuma, upravičencu na njegovo zahtevo lahko tudi odškodnina v obveznicah Republike Slovenije, izdanih v ta naman. Sodišči nižjih stopenj sta pri odločanju v tej zadevi v celoti pravilno uporabili navedene zakonske določbe. Podlaga za njihovo uporabo pa je ugotovljeno dejansko stanje, posebej tiste okoliščine, ki se nanašajo na opredelitev zemljišč s parcelno št. 416/5 in št. 419 k.o..., katerih vrnitev se zahteva, kot podržavljenih zazidanih stavbnih zemljišč v okviru protokolarnega objekta ... Navedena opredelitev, ki je v povezavi z določbo drugega odstavka 32. člena ZDen tudi pravne narave, revizijsko ni grajana. Revident ne oporeka razlagi, vsebovani v sodbah nižjih sodišč, da je mogoče sporni zemljišči uvrstiti med zazidana stavbna zemljišča. Meni le, "da je denacionalizacijskim upravičencem že priznana lastninska pravica zaplenjenih nepremičnin na podlagi izvedbenega sklepa o razveljavitvi zaplembe". Gre za razlago sklepa Okrajnega sodišča v Kranju z dne 9.3.1995, opr. št. II I 1117/93, s katerim je bil pravnomočno razveljavljen sklep iz leta 1949 o realizaciji in izvedbi zaplembe premoženja na podlagi sodbe, s katero je bila zaplemba izrečena.

Sodišče druge stopnje se je z izpodbijanim sklepom do navedene odločitve opredelilo s stališčem, da z razveljavitvijo izvedbenega sklepa o zaplembi zaplenjeno premoženje ni "avtomatično prešlo nazaj med premoženje osebe, kateri je bilo zaplenjeno". Z razveljavitvijo so bili šele podani pogoji, da se zaplenjeno premoženje vrne tej osebi ali njenim dedičem.

Predmet vračanja zaplenjenega premoženja sta torej zazidljivi gradbeni parceli, na katerih se že nahajajo objekti. Podržavljena zazidana stavbna zemljišča pa se po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen ne vračajo. Ker tudi niso podane okoliščine, po katerih bi bilo mogoče upravičencu izročiti v last in posest zemljišči v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena ZDen, je odločitev o tem, da je zavezana Republika Slovenija dolžna izdati obveznice po Slovenski odškodninski družbi, pravilna. Odločbe Ustavnega sodišča, na katere se sklicuje revident, niso v nasprotju z izraženimi pravnimi stališči izpodbijanega sklepa; to pa velja tudi za v komentarijih ZDen izražena različna pravna stališča. Očitka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revident ne obrazloži; kolikor pa meni, da je storjena procesna kršitev zaradi napačne pravne razlage, pa se sklicuje le na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, zaradi česar je bilo treba revizijo po določbi 378. člena ZPP zavrniti.