Jedro

Zgolj sklicevanje na določbo 272. člena ZIZ brez dejanskih trditev o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe, ko tožnik nevarnosti ni konkretiziral oziroma, je pri razlagi škode ostal na ravni posplošene ocene obstoja te nevarnosti, ne omogoča ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in predlog za začasno odredbo zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka z izdajo začasne odredbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi III P 549/2016 z dne 14. 7. 2016 (I. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je verjeten obstoj upnikove terjatve. Pojasnjuje, da tožnik zahteva spremembo posameznega dela št. 9, ki je v lasti toženke, sklicujoč se na dobro vero, v kateri je kupil na javni dražbi posamezni del št. 10 in 11, v isti nepremičnini. Pritrjuje, da je sicer mogoče izpodbijati odločitev v postopku po določilih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) v pravdi, vendar poudarja, da je elaborat za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster dokončen že v nepravdnem postopku vzpostavitve etažne lastnine, zaradi česar le-tega ni mogoče izpodbijati. Ker dejstva, na katera se sklicuje v tožbi tožnik ne kažejo na verjetnost terjatve v zvezi z lastništvom toženkinega posameznega dela št. 9, predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi. Priglaša stroške.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja sledeče: - tožnik je kupil na javni dražbi posamezna dela z ID znakom 2563-10 in 2563-11, - predmet prodaje na javni dražbi sta bila zgoraj navedena posamezna dela in ne lokal C. kot poslovna znamka, - toženka je lastnica posameznega dela z ID znakom 2563-9, - tožnik ima dostop do posameznih delov z ID znakom 2563-10 in 2563-11 preko skupnega dela z ID znakom 2563-17, - stavba z ID znakom 2563 je bila etažirana na podlagi elaborata v letu 2005, - da je tožnik s predmetno tožbo zahteval dopustiti izdelavo elaborata za spremembo lege, oblike in površine posameznega dela z ID znakom 2563-9, da ta ne bi zajemal vhoda v stavbo in hodnika, - da je zahteval izdajo začasne odredbe iz razloga, ker je toženka postavila na meji med posameznim delom št. 9 in št. 10 montažno pregrado in tako onemogočila dostop do poslovnega prostora. S tem, ko se toženki prepove poseg v poslovni prostor, toženka ne bi utrpela nobene škode, zagotovo pa bi bila le-ta zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki bi nastala tožniku. Toženki je omogočeno protipravno poseganje v lastninsko pravico tožnika, ker meja ni določena, kar vodi v nove sodne spore. Iz teh razlogov je po mnenju tožnika začasna odredba utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno opredelilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in povzelo odločbo Ustavnega sodišča Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, iz katere izhaja, da pomen drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode, po stališču Ustavnega sodišča ni zgolj v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo te terjatve ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva škoda. Začasne odredbe po drugem odstavku 272. členu ZIZ torej v skladu s stališčem Ustavnega sodišča predstavljajo zavarovanje terjatve s tem, da začasno, do dokončne rešitve v sodnem (in izvršilnem) postopku, uredijo sporno pravno razmerje - v tem smislu gre torej za "ureditvene (regulacijske) začasne odredbe". V okviru s citirano odločbo Ustavnega sodišča začrtanih mej obravnavanja take začasne odredbe, je treba pogoje 272. člena ZIZ obravnavati strožje kot sicer. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe tako ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih,z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank(1).

8. Ne glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS in ustaljeno sodno prakso je sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe zaključilo, da tožniku nastaja težko nadomestljiva škoda, ker ga toženka s svojim poseganjem ovira pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Tak zaključek sodišče prve stopnje je materialno pravno zmoten. Določba 272. člena ZIZ sicer določa pogoje, ki so potrebno za izdajo začasne odredbe in eden izmed njih je tudi pogoj nastanka težko nadomestljive škode. Da lahko uporabimo navedeno zakonsko normo pa je potrebna zadostna trditvena podlaga. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožnik ni podal nobenih trditev, da mu nastaja težko nadomestljiva škoda, temveč zgolj pavšalno in povsem nesubstancirano je zatrdil, da je škoda, ki nastaja toženki zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki bi nastala tožniku. Ne samo, da tožnik ne zatrjuje, da mu nastaja težko nadomestljiva škoda, kar je eden od pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe, niti ne zatrjuje, kakšna škoda bi mu z ravnanjem toženke nastala. Zgolj sklicevanje na določbo 272. člena ZIZ brez dejanskih trditev o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe, ko tožnik nevarnosti ni konkretiziral oziroma, je pri razlagi škode ostal na ravni posplošene ocene obstoja te nevarnosti, ne omogoča ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral ne samo zatrditi, da mu nastaja zaradi dejanj toženke težko nadomestljiva škoda, ampak tudi le to konkretizirati z ustreznimi trditvami.

9. Ker ni podan pogoj težko nadomestljive škode, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo s pogojem obstoja terjatve, temveč je že iz razloga, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za začasno odredbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V zvezi s pritožbenim razlogom, da ni podan pogoj verjetnosti obstoja terjatve, sodišče druge stopnje opozarja, da je sodišče prve stopnje glede verjetnosti obstoja terjatve uporabilo določilo 25. člena ZVEtL, ki pa v obravnavanem primeru, kot pravilno opozarja pritožba, ne pride v poštev. Omenjena določba se uporabi v primerih, ko je bila stavba etažirana po določilih ZVEtL(2). Glede na to, da je bila obravnavana stavba etažirana v letu 2005 oz. 2006 in da ZVEtL velja od 26. 8. 2008, v zemljiški knjigi pa tudi ni zaznambe, da bi se omenjena stavba etažirala po določilih ZVEtL, tožbe na podlagi 25. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče vložiti. Bo pa moralo sodišče prve stopnje ob obravnavanju tožbenega zahtevka preučiti morebitne druge materialno pravne podlage in ugotoviti, ali lahko tožnik na podlagi tako postavljenega zahtevka zahteva sodno varstvo v pravdnem postopku.

11. Odločitev o stroških postopka z izdajo predloga za začasno odredbo se pridrži za končno odločbo, ker so del pravdnih stroškov

in delijo

njihovo končno usodo glede na uspeh v celotnem postopku.

Op. št. (1) : Sklep VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008. Op. št. (2) : Določba drugega odstavka 25. člena ZVEtL: Če je bil v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu izveden tudi vpis stavbe v kataster stavb oziroma je bila izvedena sprememba podatkov katastra stavb, lahko oseba, ki se z izvedenim vpisom oziroma s spremembo ne strinja, od lastnika dela stavbe, na katerega se nanaša sporni vpis, s tožbo zahteva dopustitev spremembe vpisa.