Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem pravdnem postopku se je ugotavljal zgolj obstoj in višina terjatve iz transakcijskega računa št. 111, ne pa obstoj in višina terjatev po drugi kartici in drugem transakcijskem računu. Ker temu obstoju in višini terjatve tožena stranka konkretno ni ugovarjala, je prvostopno sodišče pravilno zahtevku tožeče stranke ugodilo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 43.579,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 19.493,79 EUR od 19. 12. 2008 do plačila in od zneska 24.085,86 EUR od dne 18. 12. 2008 dalje do plačila, poleg tega pa ji je dolžna povrniti še njene pravdne stroške v znesku 855,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitev določb pravdnega postopka. Tožeča stranka ni predložila izpiska celotnega prometa poleg kreditne kartice Visa tudi za kartico Master Card, kar vnaša dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja prvostopnega sodišča. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Uveljavljena pritožbena razloga nista podana. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi vseh izvedenih dokazov pravilno in prepričljivo obrazložilo utemeljenost obeh terjatev tožeče stranke. Vtoževana glavnica v višini 19.493,79 EUR predstavlja negativno stanje zgolj na transakcijskem računu tožene stranke št. 111 s plačilno kartico Visa, ki je bil namenjen izključno poslovni dejavnosti tožene stranke. Tožeča stranka je podrobno pojasnila in predložila tudi vsa ustrezna dokazila, kako je potekal promet na spornem transakcijskem računu, oziroma kako je prišlo do negativnega salda v višini 19.493,79 EUR. To je iz predloženih izpiskov prometa na tem računu povsem jasno razvidno.
Tožena stranka konkretnih navedb in ugovorov v zvezi s posameznimi zneski na tem računu ni navedla, ampak je zgolj pavšalno ugovarjala, da je znesek (dolg) previsok. Pisnim podatkom iz tega transakcijskega računa torej ni obrazloženo ugovarjala. Dejstvo, da je imela tožena stranka pri tožeči stranki kot fizična oseba še kartico Master Card, ki je bila vezana na drug transakcijski račun, na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Tožeča stranka ni bila dolžna predložiti še dokazil o plačilih in prometu za drugo kartico – Master Card in izpisek prometa drugega transakcijskega računa, saj je predmet te zadeve (poleg terjatve na podlagi kreditne pogodbe v višini 24.085,86 EUR) zgolj plačilo negativnega salda na podlagi Visa kartice po gornjem transakcijskem računu. V konkretnem pravdnem postopku se je tako pravilno ugotavljal zgolj obstoj in višina terjatve iz transakcijskega računa št. 111, ne pa obstoj in višina terjatev po drugi kartici in drugem transakcijskem računu. Ker temu obstoju in višini terjatve tožena stranka konkretno ni ugovarjala, je prvostopno sodišče pravilno zahtevku tožeče stranke ugodilo. Sklicevanje v pritožbi na drugo kreditno kartico po drugem transakcijskem računu je tako že zato neutemeljeno, ker se na to konkretno zadevo ne nanaša. Prav tako je tudi neutemeljeno sklicevanje da bi bilo treba pritegniti izvedenca iz finančne stroke, saj vse predložene listine, predvsem izpisek prometa in pregled stanja od aprila do decembra 2008, povsem jasno izkazujejo toženčev dolg, ki ga tožnica od njega vtožuje.
Pritožbeni razlog nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja tako ni podan. Prav tako tudi ne pavšalno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je pritožbeno sodišče ni zasledilo. Pravilno pa so bile uporabljene tudi posamezne določbe materialnega prava. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo po 353. členu ZPP potrdilo, saj ob preizkusu celotne sodbe po uradni dolžnosti kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP ni zasledilo.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih nobena izmed strank ni uveljavljala.