Jedro

Za kmeta, mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju zemljišč, ki se nahajajo ob poti, s čimer se zasleduje namen zakona, to je lažje in ekonomičnejše obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 19. 6. 2007. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v novem postopku odločil, da se ne odobri pravni posel, sklenjen na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 18. 8. 2004, sklenjene med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) kot prodajalcem in revidentko kot kupko za kmetijska zemljišča parc. št. .., .., in .., vse k. o. B. Tožena stranka je z odločbo z dne 23. 11. 2007, zavrnila revidentkino pritožbo.

2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov. Ugotavlja, da sta upravna organa v ponovljenem postopku pravilno sledila mnenju sodišča (podanemu v sodbi U 433/2005-19 z dne 6. 3. 2007) in razlagala 2. točko prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ v skladu z mnenjem in napotki sodišča, ki je v obravnavanem primeru ugotovilo, da je treba navedeno zakonsko določbo razlagati v skladu z namenom zakona, ki je v zagotavljanju lažje in ekonomične obdelave kmetijskih zemljišč. Glede na navedeno je sodišče kot predkupnega upravičenca po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmeta mejaša, štelo tudi kmeta, katerega zemljišča so od zemljišč, ki so predmet prodaje, prostorsko ločena s potjo oziroma cesto, ki poteka med kmetijskima zemljiščema.

3. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je zakonska določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ jasna in je lahko predkupni upravičenec po navedeni določbi zgolj kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj. Sicer bi lahko, v primeru razlage, kot jo ponuja sodišče, prišlo do absurdnih situacij, ko bi pot oziroma cesto predstavljala avtocesta ali magistralna cesta ali drugi objekti javne infrastrukture, kjer sploh ni zagotovljena prehodnost med nepremičninama, ki ležita na vsaki strani takšne ceste, upravni organ pa bi zavzel stališče, da gre za zemljišče, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Prizadeta stranka A. A. v odgovoru na revizijo navaja, da je odločitev sodišča pravilna, kar potrjuje tudi zakupna pogodba z dne 9. 8. 2010, ki jo je sklenil s Skladom za parcele, ki so predmet odobritve.

K 1. točki izreka:

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V tem primeru je izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je obstoj pomembnega pravnega vprašanja. To pa je, ali je po določbi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, po kateri ima status predkupnega upravičenca kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, mogoče šteti tudi kmeta, ki je lastnik kmetijskega zemljišča, katerega zemljišče je ločeno od zemljišč, ki so predmet prodaje zgolj s potjo oziroma cesto. Navedeno vprašanje je pomembno za enotno uporabo prava in zagotovitev pravne varnosti.

8. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

9. Revidentka se sklicuje na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu le formalno, kasneje pa jih ne konkretizira, zaradi česar Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo, saj kot je že navedeno, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča so v obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku prvostopenjsko sodišče in upravna organa pravilno uporabili materialno pravo, to je določbo 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ. Kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, pri uporabi zakonske norme ne gre za mehanično uporabo gole črke zakona, pač pa jo je treba vsebinsko napolniti, ovrednotiti in razumeti glede na konkretni življenjski primer. Pri razlagi zakonskih določb je namreč poleg gramatikalne (jezikovne) razlage treba uporabiti tudi teleološko razlago, to je razlago po namenu zakona in pri razlagi zakonske norme upoštevati namen zakonodajalca. Namen zakonodajalca v ZKZ, ki v tretjem poglavju določa omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči, je varovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev. Ravno iz navedenega razloga je zakonodajalec določil vrstni red predkupnih upravičencev in na prvo mesto uvrstil solastnika, nato kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, nato zakupnika zemljišča, ki je naprodaj, in šele nato drugega kmeta. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, in sicer, da je prizadeta stranka kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišč, ki so naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki pa je prehodna in služi uporabi in izkoriščanju zemljišč, na katere meji (torej ne gre za avtocesto ali magistralno cesto oziroma drug objekt javne infrastrukture, kjer ni zagotovljena prehodnost med nepremičninami), in lahko prizadeta stranka navedena zemljišča bolj ekonomično obdeluje, kar je tudi namen zakonodajalca, je odločitev upravnih organov in prvostopenjskega sodišča, ki so revidentki zavrnili odobritev pravnega posla, pravilna in zakonita.

11. Ker niso podani uveljavljani revizijski razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka:

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.