Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V skladu s tem je treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 2084/2012 z dne 12. 11. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja po odvetniku ter oprostitve plačila stroškov izvedenca grafologa. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj. Ta se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o dohodkih in premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. Navedeno izjavo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc, ter evidenc bank in Centralne klirinško depotne družbe. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svoje premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 20. člena ZBPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Prosilec je v svoji izjavi glede izven zakonske partnerke A.A. navedel, da ni lastnica osebnega vozila. Na podlagi opravljenih poizvedb pri Upravni enoti Pesnica pa je tožena stranka ugotovila, da je imenovana lastnica osebnega vozila Hyundai Accent, letnik 1997. Ker je prosilec v prošnji navedel neresnične podatke, je tožena stranka njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila na podlagi 20. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da ugotovitev tožene stranke ni pravilna. Njegova izven zakonska partnerka A.A. ni lastnica nobenega osebnega vozila, kar je razvidno tudi iz tožbi priloženega potrdila Upravne enote Pesnica z dne 14. 11. 2012. Imenovana je včasih res bila lastnica omenjenega vozila, vendar ga je v letu 2004 prodala B.B. V letu 2007 je bilo vozilo udeleženo v prometni nezgodi, kjer je bilo tako poškodovano, da avtomobil ni več v uporabi. V prošnji za brezplačno pravno pomoč je tako navedel pravilne podatke, zato je sodišče njegovo prošnjo neutemeljeno zavrnilo. Predlaga, da sodišče spremeni odločitev tožene stranke tako, da se mu prizna pravica do brezplačne pravne pomoči ter da se me za nudenje pravne pomoči določi odvetnik C.C. Podredno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik v svoji vlogi navedel neresnične podatke, ko je v obrazcu izjave obkrožil, da družinski član A.A. ni lastnica osebnega vozila. Po določbi 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na potrdilo Upravne enote Pesnica, št. 021/2012-1353 z dne 12. 11. 2012, iz katerega izhaja, da je vozilo znamke Hyundai Accent 1.3 LS, letnik 1997 v lasti A.A., ter da je vozilo odjavljeno. Tožnik pa je v tožbi predložil potrdilo istega upravnega organa, št. 021/2012-1392 z dne 14. 11. 2012, v katerem se potrjuje, da je bilo navedeno vozilo dne 26. 5. 2007 registrirano na drugo osebo.

O registraciji vozil se vodi uradna evidenca registriranih vozil pri pristojni upravni enoti. Potrdilo, ki je izdano o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, predstavlja v skladu z določbo 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javno listino. Za javno listino pa velja, da je tisto, kar je v njen potrjeno ali določeno, resnično. V dokaznem postopku pa lahko stranka ob izpolnitvi predpostavk iz 171. člena ZUP dokazuje, da so v potrdilu dejstva neresnično potrjena ali nepravilno sestavo potrdila.

Sodišče ugotavlja, da je iz potrdila Upravne enote Pesnica z dne 12. 11. 2012 razvidno, da je A.A. lastnica osebnega vozila Hyundai Accent 1.3, letnik 1997 ter da bi naj bilo navedeno vozilo odjavljeno iz evidence motornih vozil. Iz potrdila istega upravnega organa z dne 14. 11. 2012 pa je razvidno, da je bilo vozilo dne 26. 5. 2007 registrirano na drugo osebo, pri čemer v potrdilu ni naveden novi lastnik vozila. Ne glede na to pa novo potrdilo kaže na to, da A.A. od dne 26. 5. 2007 ni več lastnica spornega osebnega vozila.

Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah ZUP je temeljno načelo varstvo pravic strank (člen 7), ki določa, da morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke – 9. člen ZUP). V skladu s tem je zato treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov. Po ugotovitvah sodišča pa so bile navedene postopkovne določbe ZUP v obravnavanem primeru kršene, te kršitve pa predstavljajo bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka tako tožnika ni seznanila z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter mu ni dala možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži nasprotne dokaze. V posledici ugotovljene kršitve je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo v skladu z napotki o postopku tožena stranka dopolnila ugotovitveni postopek ter upoštevaje tako ugotovljeno dejansko stanje glede premoženja in pogojev iz 24. člena ZBPP ponovno odločila o zadevi.