Jedro

Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil: (1) dokazno pravilo pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in (2) dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno.

Opustitev pravilne vročitve in s tem povezano napačno štetje roka za plačilo pritožbene sodne takse imata za posledico, da je bila drugemu tožencu odvzeta možnost obravnavanja njegove pritožbe zoper zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se pritožba drugega toženca zoper zamudno sodbo z dne 30. 10. 2019 šteje za umaknjeno. Razlog za takšno odločitev je bila v dejstvu, da je drugi toženec sodno takso za pritožbo plačal po izteku petnajstdnevnega roka.

2. Drugi toženec je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče zavrnilo. Poleg tega je podrejeno vložil tudi pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poudarja, da je bila vročitev plačilnega naloga opravljena nepravilno, s tem pa je bila odvzeta možnost obravnavanja njegove pritožbe. Nalog za plačilo sodne takse bi moral biti njegovi pooblaščenki vročen osebno. Vendar pa je bila pošiljka vročena osebi, ki za njen sprejem ni imela pooblastila, zato rok za plačilo takse z dnem 4. 2. 2020 ni pričel teči. Pooblaščenka drugega toženca je bila v tednu od 3. 2. do 7. 2. 2020 zaradi bolezni odsotna iz pisarne. Kot dokaz svojim navedbam prilaga zdravniško potrdilo. V času njene odsotnosti je bila sodna pošiljka s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za vloženo pritožbo napačno vročena Odvetniški pisarni A. A., ne pa pooblaščenki drugega toženca, kar je mogoče ugotoviti že z laično primerjavo podpisa pooblaščenke na vlogah in na vročilnici, ki se nahaja v spisu. Odvetniška pisarna A. A. je pooblaščenko drugega toženca o nepravilni vročitvi obvestila (šele) 6. 2. 2020 po elektronski pošti. Predlaga, da se navedena dejstva ugotovijo z zaslišanjem pooblaščenke drugega toženca, odvetnika A. A. in B. B., ki je v času nepravilne vročitve opravljala delo v administraciji Odvetniške pisarne A. A. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je drugega toženca s plačilnim nalogom z dne 31. 12. 2019 pozvalo, da v roku petnajstih dni poravna sodno takso za pritožbo. Nalog vsebuje tudi opozorilo, da se bo v primeru neplačila oz. nepravočasnega plačila sodne takse štelo, da je pritožba umaknjena.

5. Na podlagi podpisane povratnice je sodišče štelo, da je pooblaščenka drugega toženca plačilni nalog prejela 4. 2. 2020, zato se je rok za plačilo sodne takse iztekel 19. 2. 2020. Ker je bila sodna taksa plačana šele 20. 2. 2020 – torej izven postavljenega roka – je pritožbo štelo za umaknjeno na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. V skladu z določbo prvega odstavka 142. člena ZPP se nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vroča osebno, pri čemer pa se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP. V spisu se nahaja podpisana vročilnica, pripeta k list. št. 49. Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil: (1) dokazno pravilo pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in (2) dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Pritožba resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbija in v dokaz predlaga zaslišanje pooblaščenke drugega toženca, odvetnika A. A. in B. B., zaposlene v administraciji pri odvetniku A. A. 7. Pritožbene navedbe in dokazni predlogi vzbujajo dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje oz. izkazujejo preuranjenost ugotovitve o prepozno plačani sodni taksi za pritožbo. Opustitev pravilne vročitve in s tem povezano napačno štetje roka za plačilo pritožbene sodne takse imata za posledico, da je bila drugemu tožencu odvzeta možnost obravnavanja njegove pritožbe zoper zamudno sodbo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na pojasnjeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje izvesti in oceniti predlagane dokaze.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).