Jedro

Upnik lahko naknadno predlaga izdajo dodatne začasne odredbe po 276. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 16. 11. 2021 in (II.) toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 410,65 EUR stroškov postopka zavarovanja v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi, s katerim ji je prepovedalo odtujitev in obremenitev tovornega vozila znamke ... z registrsko št. LJ ... z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP), ki ga vodi AJPES. Predlog tožeče stranke z dne 1. 9. 2021 je obravnavalo kot nov predlog za izdajo začasne odredbe in ne kot predlog za razširitev že izdane začasne odredbe z dne 31. 3. 2020. Sklenilo je, da je tožeča stranka s predloženimi listinami verjetno izkazala obstoj denarnih terjatev do tožene stranke v skupnem znesku 74.273,60 EUR, tožena stranka pa je v ugovoru zoper začasno odredbo le posplošeno zanikala obstoj le-teh. Poleg tega je sklenilo, da je tožeča stranka verjetno izkazala tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena. Tožena stranka je del vozil, zajetih s prvotnim predlogom za izdajo začasne odredbe, med postopkom odtujila, čeprav je pred tem trdila, da tega ne namerava storiti, zaradi česar obstaja resna nevarnost, da bi tožena stranka v prihodnje, v izogib morebitni uveljavitvi terjatve tožeče stranke, odtujila tudi svoje preostalo premoženje. Poleg navedenega je ugotovilo, da bi z izdano prepovedjo tožena stranka pretrpela le neznatno škodo, saj ji ne onemogoča uporabe vozila in je tudi ne ovira pri opravljanju njene dejavnosti opravljanja prevozov v cestnem prometu. Nenazadnje bi bilo treba v primeru izvršbe terjatev uveljavljati v tujini, izven EU, saj se tam nahajajo prevozna sredstva tožene stranke. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da so podani tudi pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, to je izročitve priklopnega vozila znamke ... Iz predloženih dokazil je razvidno, da je tožena stranka tožeči stranki priznala, da je ona lastnica priklopnega vozila, izpolnjene pa so tudi predpostavke glede nevarnosti oziroma glede tehtanja posledic po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Nadalje je sledilo pojasnilu tožeče stranke, da so premičnine (t.j. vozila), za katere velja začasna odredba z dne 31. 3. 2020, večinoma iztrošene in imajo nizko tržno vrednost (cca 23.000,00 do 24.000,00 EUR) ter posledično ne dajejo zadostnega jamstva za uveljavitev verjetno izkazane terjatve tožeče stranke. Glede na navedeno je sklenilo, da je izdaja predlagane začasne odredbe potrebna za uspešno zavarovanje vtoževane terjatve.

6. Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno (276. člen ZIZ). Upnik lahko že v predlogu za izdajo začasne odredbe (torej sočasno) predlaga več začasnih odredb, lahko pa tudi med postopkom predlaga izdajo dodatnih začasnih odredb, če meni, da je to potrebno.1 V skladu z navedenim tožena stranka ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da bi tožeča stranka morala podati predlog za razširitev že izdane (obstoječe) začasne odredbe. V skladu z 276. členom ZIZ lahko upnik tudi naknadno predlaga izdajo dodatne začasne odredbe.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj več denarnih terjatev iz različnih pravnih temeljev v skupni višini 74.273,60 EUR. Predlog za izdajo začasne odredbe se je nanašal na zavarovanje vseh uveljavljenih terjatev, enako tudi izpodbijani sklep, zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da ni razvidno, na zavarovanje katere terjatve se nanašata. Ugotovitev obstoja terjatev tožena stranka v pritožbi zgolj pavšalno prereka, zaradi česar je tudi ta pritožbena navedba neutemeljena. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je s tem izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po prvem odstavku 270. člena ZIZ.

8. Pritožbeno neizpodbijana je nadalje ugotovitev sodišča prve stopnje glede vozil, ki jih je tožena stranka v nasprotju s svojim zatrjevanjem odtujila tekom postopka, tako da je izpolnjen tudi pogoj po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Ugotovljeno je bilo tudi, da se predhodno že izdana začasna odredba2 nanaša na več predmetov zavarovanja (tovornih in priklopnih vozil), ki pa so večinoma iztrošena in imajo nizko tržno vrednost (cca 23.000,00 do 24.000,00 EUR), zaradi česar ne dajejo zadostnega jamstva za uveljavitev verjetno izkazanih denarnih terjatev tožeče stranke v skupni višini 74.273,60 EUR.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje iz navedenih razlogov pravilno sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dodatne začasne odredbe po 276. členu ZIZ. To je potrebno že za zavarovanje verjetno ugotovljenih denarnih terjatev tožeče stranke, saj predmeti zavarovanja po predhodni začasni odredbi, glede na njihovo ocenjeno tržno vrednost, tožeči stranki ne nudijo zadostnega zavarovanja. Glede na navedeno so nerelevantne nadaljnje pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nedenarno terjatev tožeče stranke.

10. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi v tej zadevi, zaradi česar je dolžna sama nositi svoje stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ter 239. členom ZIZ).

1 Tax-Fin-Lex E paket ZIZ, Komentar 276. člena ZIZ. 2 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Pg 2070/2018 z dne 31. 3. 2020 v zvezi s sklepom tega sodišča z dne 17. 8. 2020 ter sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 637/2020 z dne 3. 11. 2020.