Jedro

Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem prisodilnem delu (prvi odstavek I. točke izreka) in v odločitvi o stroških (II. in III. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 24. 2. 2009 poškodoval v prometni nesreči. Toženka je tožniku na podlagi sklenjene izvensodne poravnave plačala denarno odškodnino za celotno škodo. S tožbo tožnik zahteva povrnitev škode, ki je nastala po sklenitvi izvensodne poravnave in za katero ob sklenitvi poravnave ni vedel. 2. Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, in sicer v višini 15.202,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2013 dalje do prenehanja obveznosti. V presežku, za še zahtevanih 14.752,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2013 dalje do prenehanja obveznosti pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o povrnitvi pravdnih stroškov.

3. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da je škoda, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, posledica predhodnih poškodb in preobremenitev. opisanih v tožnikovem zdravstvenem kartonu. Tudi v primeru, v kolikor bi škoda bila v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, pa sploh ne gre za novo škodo. Taka škoda namreč ni podana zgolj zaradi nepredvidljivosti posledic škodnega dogodka, kakor je to obrazložilo sodišče prve stopnje. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Glede na to, da toženka v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper sodbo, kar bi lahko pomenilo, da zoper celotno sodbo, velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP štelo, da sodbo izpodbija le v delu, v katerem ni zmagala v sporu, torej le v delu, s katerim ji je bilo naloženo plačilo (v prvem odstavku pod I. točko izreka) ter v delu, s katerim je bilo odločeno o stroških (pod II. in III. točko izreka).

7. Kritika materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve je utemeljena. Bodoča škoda je tista škoda, ki jo je bilo po normalnem teku stvari mogoče ob sojenju oziroma ob sklenitvi izvensodne poravnave pričakovati kot gotovo (182. člen Obligacijskega zakonika). Za to škodo se po ustaljenem stališču sodne prakse šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Kot bodočo škodo je treba šteti tisto, katere nastanek je bil ob sojenju oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave objektivno gotov, vendar le, če je bilo to za povprečno skrbnega oškodovanca in zavezanca predvidljivo. Nova škoda pa je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oziroma ob sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Novo škodo je torej treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj)sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg1 .

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bil tožnik primarno zdravljen zaradi obtolčenine rame, sekundarno pa zaradi nestabilne tetive dolge glave bicepsa levo in delne raztrganine tetive leve subskapularne mišice. Pojasnilo je, da sekundarni diagnozi v času sklenitve izvensodne poravnave nista bili ugotovljeni, ker sta bili postavljeni šele 11. 3. 2014. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer ugotovilo obseg škode, nastale tožniku v zvezi s primarno in sekundarno diagnozo od škodnega dogodka dalje. Vendar škode, ki je bila ob sklepanju izvensodne poravnave znana in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari, ni ugotavljalo. Prav tako ni ugotavljalo niti škode, ki ni bila znana ob sklenitvi sodne poravnave.

9. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje tako glede obsega nove škode kot glede vzročne zveze med novo škodo in škodnim dogodkom ostalo nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ugotovljene pomanjkljivosti ni moglo samo odpraviti, saj bi dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja izpodbijane sodbe pomenila poseg v ustavno varovano pravico do pritožbe.

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje skrbneje ugotoviti, ali je zatrjevana škoda sploh v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pri tej dokazni oceni bo potrebno temeljiteje razjasniti, zakaj so tožnikove poškodbe posledica obravnavanega škodnega dogodka in ne le predhodnih bolezenskih stanj in poškodb leve rame kot to trdi toženka.

11. V izvensodni poravnavi sta se pravdni stranki dogovorili, da je z izplačilom dogovorjenega zneska poravnana tožnikova škoda v zvezi z nesrečo z dne 24. 2. 2009. Tako tožnik lahko terja le plačilo odškodnine za novo škodo, ki ni bila zajeta v izvensodni poravnavi, ker takrat sploh še ni prišlo do nje, ali pa je kasneje prišlo do novega in nepredvidenega zapleta, ki ga v času sklenitve poravnave ni bilo mogoče pričakovati. Povedano še drugače, škodo, ki je bila ob sklenitvi izvensodne poravnave predvidljiva, bi tožnik moral zahtevati že takrat, v tem postopku pa je upravičen le do povračila za novo škodo. Zato bo v novem sojenju potrebno ugotoviti, ali je bilo zatrjevano poslabšanje zdravstvenega stanja v času sklenitve izvensodne poravnave gotovo (neogibno). V kolikor bo odgovor pritrdilen, bo potrebno ugotavljati še skrbnost strank. Če bo ugotovljeno, da je tožniku nastala nova škoda, pa bo potrebno njen obseg jasno in nedvoumno ugotoviti.

12. O stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 668/2004, II Ips 413/2006, II Ips 671/2007, II Ips 237/2012, II Ips 187/2014 in odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2879/2015 ter II Cp 218/2017.