Jedro

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava (četrti odstavek 367. člena ZPP) nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta). Vrhovno sodišče je zato nedovoljen tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino za premoženjsko škodo v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe v znesku 58.073,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 8. 2000 do plačila, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 4.647,98 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o obrestnem zahtevku spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek za zahtevane zakonske zamudne obresti od zneska 58.073,00 EUR za čas od takrat, ko zapadle obresti dosežejo znesek 58.073,00 EUR, zavrnilo. Nadaljnjo toženkino pritožbo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem, še izpodbijanem delu potrdilo ter odločilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: Ali je uporaba določb 376. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih neplačanih obveznosti doseže glavnico, dopustna, glede na to da se to pravno pravilo OZ v času odločanja pritožbenega sodišča ni uporabljalo, upoštevaje, da je ta določba prenehala veljati 23. 5. 2007, tožba pa je bila vložena v letu 2011?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče lahko revizijo dopusti le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR (drugi, tretji in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP1), pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP). Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so temeljni in edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Take narave ne izgubijo niti, ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih.

6. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava (četrti odstavek 367. člena ZPP) nima vrednosti (spornega predmeta). Vrhovno sodišče je zato nedovoljen tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.

1 O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sklep izdalo pred tem.