Jedro

Če je v pravilniku delodajalca določeno, da je hujša kršitev delovnih obveznosti večkratna kršitev delovnih obveznosti, to potem pomeni, da je delavec storil takšno kršitev tudi v primeru, če je dvakrat odklonil izvršitev odrejenega dela.

Velja načelo, da je disciplinska komisija lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca, in pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki bi naj storil kršitev delovnih obveznosti. Izjeme od tega načela morajo biti v pravnih normah jasno in točno določene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke, ki so mu izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je dne 15. in 19. 11. 1991 odklonil opravljanje dela na delovnem mestu manipulativna dela v skladiščnem poslovanju, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti po določbi 29. točke 98. člena ("večkrat neopravičeno odkloni izvrševanje delovnih in drugih nalogov, ki jih izdajo pristojni organi ali njihovi nadrejeni") Pravilnika o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: Pravilnik). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni opravljal del iz opisa del in nalog manipulativna dela v skladiščnem poslovanju (priloga B2), čeprav mu je delo posebej odredil nadrejeni delavec in je njihovo izvršitev neopravičeno odklonil. Zato je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po navedeni določbi Pravilnika. Ker je bil delovni proces moten - ravnanje tožnika je povzročilo negodovanje sodelavcev, njegovo delo pa so morali opravljati drugi delavci - je bil disciplinski ukrep izrečen v skladu s 5. točko prvega odstavka 105. člena Pravilnika.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sprejelo je dokazne zaključke sodišča prve stopnje in ugotovilo, da dvakratna odklonitev izvršitve dela pomeni večkratno odklonitev v smislu določbe 29. točke 98. člena Pravilnika. Delovni proces je bil bistveno moten, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ta ugotovitev pa je navedena tudi v izreku sklepa Disciplinske komisije.

Tožena stranka je imela pravico sistemizirati novo delovno mesto, na katerega je bil razporejen tožnik.

Disciplinska komisija pri toženi stranki ne more biti sestavljena tako, da je eden član zunanji član, kot je trdil tožnik v pritožbi.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po določbi 3. točke (prvega odstavka) 370. člena ZPP. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prizna pravice iz delovnega razmerja, podrejeno, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje.

Navajal je, da Disciplinska komisija ni obravnavala vprašanja, ali je bil bistveno moten delovni proces.

Po določbah 29. točke 98. člena in 5. točke prvega odstavka 105. člena Pravilnika je kršitev podana, če je delavec večkrat odklonil izvršitev dela. Pri dvakratni odklonitvi dejanski stan kršitve torej ni podan. Ni bilo ugotovljeno, da je tožena stranka po predpisanem postopku sistemizirala delovno mesto, na katerem je delal tožnik. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je bila Disciplinska komisija pravilno sestavljena.

Tožnik je bil šikaniran med drugim tudi zato, ker je zahteval primopredajo del. Pri izreku disciplinskega ukrepa niso bile upoštevane olajševalne okoliščine (dolgoletno delo tožnika, skrb za dva mladoletna otroka).

Revizija je bila na podlagi določbe 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji in zaradi razlogov, ki so v 367. in 370. členu ZDR izrecno določeni. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revident je na podlagi 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP uveljavljal revizijski razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po tem določilu je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka podan tudi tedaj, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Tožnik v reviziji ni navedel, v čem bi naj bile takšne pomanjkljivosti izpodbijane sodbe, zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po določbah 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR) in po prvem odstavku 105. člena Pravilnika, je za hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, tak ukrep dovoljeno izreči le, če so bile ugotovljene posebne (v praksi imenovane: kvalifikatorne) okoliščine. Takšni okoliščini po navedeni določbi Pravilnika sta tudi možnost (beseda: lahko) povzročitve večje škode ali ogroženost ali bistvena motenost delovnega procesa. Možnost za nastanek takšnih posledic je bila ugotovljena v disciplinskem postopku, kar je disciplinska komisija navedla v izreku in obrazložitvi odločbe z dne 18.2.1992, te okoliščine pa je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (obrazložitev na 7. strani sodbe), pritrdilo pa mu je sodišče druge stopnje (s. 4 obrazložitve sodbe). Drugačne navedbe v reviziji so zato v nasprotju z ugotovitvami sodišč druge in prve stopnje.

Hujša kršitev delovnih obveznosti po določbi 29. točke 98. člena Pravilnika je podana, če delavec večkrat neopravičeno odkloni izvrševanje delovnih in drugih nalogov. Tožnik zastopa stališče, da to pomeni, da mora delavec najmanj trikrat odkloniti delo, da je podana navedena kršitev. Takšno stališče je zmotno zaradi logične in slovnične razlage navedene določbe Pravilnika. Ker slovenski jezik pozna ednino, dvojino in množino, ob razlagi, ki jo ponuja revident, ne bi bil podan dejanski stan kršitve, če bi delavec dvakrat kršil delovno obveznost po navedeni določbi Pravilnika. To bi bilo v nasprotju z namenom in smislom disciplinske odgovornosti in izrekanjem disciplinskih ukrepov, ker na tak način za dvakratno kršitev izrek ukrepa ne bi bil dovoljen. Delavski svet, ki je Pravilnik sprejel, se pri oblikovanju vsebine kršitve ni odločil za edninsko obliko (na kar bi kazalo besedilo brez besede "večkrat"), temveč za ostali obliki, torej za dvojinsko in množinsko, na kar kaže vsebina besede "večkrat".

V zvezi s sistemizacijo delovnega mesta "manipulativna dela v skladiščnem poslovanju" je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo to delovno mesto lahko sistemizirano pozneje, kot druga delovna mesta, kar je pravica delodajalca. Sicer pa vsebina 29. točke 98. člena Pravilnika kaže na odklonitev delovnih in drugih nalogov, ne pa na odklonitev del na delovnem mestu. Dokazano pa je bilo, da je tožnik odklonil opravljanje delovnih nalogov, ki mu jih je odredil nadrejeni delavec.

Tožnik je ugovor o nepravilni sestavi Disciplinske komisije (eden od njenih članov bi naj moral biti zunanji član) podal šele v vlogi z dne 30.4.1997 (list. št. 92 spisa). Iz zapisnika o disciplinski obravnavi je razvidno, da v zvezi s sestavo disciplinske komisije ni imel ugovorov. V 108. členu Pravilnika so določeni disciplinski organi, med njimi Disciplinska komisija. Iz določb Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90, v nadaljevanju: ZTPDR) in ZDR izhaja načelo, da kolegijske organe delodajalca sestavljajo člani, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu. Izjeme od tega načela morajo biti v aktih delodajalca na podlagi določb ZDR in ZTPDR izrecno določene. V 108. členu Pravilnika ni takšne določbe, zato ugovora tožnika o nepravilni sestavi Disciplinske komisije ni mogoče sprejeti.

Šikana je izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. V postopkih iz delovnega razmerja je šikana podana tudi tedaj, če organi delodajalca postopke vodijo tako, da to škoduje delavcu, tudi tako, da mu nezakonito preneha delovno razmerje. Iz dokaznega postopka ni mogoče sklepati, da je bil tožnik šikaniran, kot trdi v reviziji.

Iz dokaznih listin (sklep o razporeditvi, listina A14, dopis tožnika z dne 2.12.1991, listina A15) je razvidno, da tožnk zoper sklep o razporeditvi ni ugovarjal in da je bilo sistemizirano novo mesto, na katerega je bil razporejen. Za ugotavljanje tožnikove disciplinske odgovornosti zaradi navedenih okoliščin ni bistveno, ali je bila opravljena primopredaja, ker ta zaradi sistemizacije novega delovnega mesta in pravnomočnosti sklepa o razporeditvi, ni bila potrebna.

Po obrazloženem je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

Določbe ZTPDR je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).